Peticija proti nepremičninskemu davku, možni tudi protesti

Ljubljana – V ponedeljek se bo začelo zbiranje podpisov proti zakonu o nepremičninskem davku, ki bo trajalo teden dni. Hkrati pobudniki, predstavniki obrtnikov, občin, kmetov, dela civilne družbe in stranka SLS napovedujejo javne tribune po Sloveniji, ne izključujejo pa protestov.

Predsednik SLS Franc Bogovič je prvi od trinajstih predstavnikov različnih organizacij in skupin podpisal peticijo, verjame pa, da bodo v tednu dni zbrali deset tisoč podpisov. S tem želijo vladi, od katere pričakujejo, da bo sporni zakon umaknila, novega pa sprejela po rednem postopku, sporočiti, da se državljani z nepremičninskim davkom ne strinjajo. Prihodnji teden bodo pripravili predlog za ustavno presojo zakona, hkrati pa bodo »razmislili o možnih oblikah protestov«.

V peticiji, ki jo bo mogoče podpisati tudi na spletni strani, vladi očitajo, da »zakon vzpostavlja tiho nacionalizacijo slovenskega podeželja, uničuje konkurenčna slovenska gospodarstva, podjetja, obrti in kmetijstva, ogroža mirno starost starejših lastnikov nepremičnin z nizkimi prejemki, ki so v preteklosti že nekajkrat plačali davke, jemlje finančno avtonomijo občin in vzpostavlja grobo centralizacijo države«.

SLS pa ni edina opozicijska stranka, ki zaradi osovraženega nepremičninskega davka stopnjuje pritisk na vlado. SDS še pred odločanjem parlamenta zahteva javno predstavitev mnenj, na katero bi povabili tudi vseh 13 organizacij, ki novemu zakonu nasprotujejo »z vsemi legalnimi sredstvi«.

Brez nepremičninskega davka ni proračuna

Vendar imajo nasprotniki nepremičninskega davka zelo malo časa. O tem zakonu bo parlament odločal že v tednu med 11. in 15. novembrom. Takrat bodo poslanci na izredni seji potrjevali proračun in z njim zaupnico vladi Alenke Bratušek. V parlamentu bo na preizkušnji zlasti trdnost koalicije, ki pa po tem, ko je Desus obljubil svojih pet poslanskih glasov, ni več dvomljiva. Prav tako zdaj kaže, da Bratuškovi ne bo treba vezati zaupnice tudi na nepremičninski davek. To bi storila le v primeru, če dogovora v koaliciji ne bi bilo in bi zakonu grozilo, da na ponovnem glasovanju v DZ – po zanesljivem vetu državnega sveta – pade.

Vladna koalicija bo zakon še popravljala. Zanesljiva je najmanj ena sprememba; skladno z dogovorom z Desusom bo davek uveden postopoma, do leta 2016. Ko bo zakon sprejet, bo nasprotnikom davka ostalo bolj malo možnosti. Razen veta državnega sveta je mogoča le še ustavna presoja zakona. Referendumi na zakone, ki imajo finančne posledice, pa niso dovoljeni.