Ljubljana – Javnost ne bo nikoli izvedela, kdo je hotel onemogočiti referendumsko pobudo državljanov v primeru slabe banke.
Poročila nadzornih institucij – od inšpektorata za javno upravo in KPK pa do informacijske pooblaščenke (IP) – tega niso mogla ugotoviti.
S svojim delom preiskave sta doslej končala IP in po naših informacijah tudi inšpektorat za javno upravo pri ministrstvu za javno upravo, medtem ko na ljubljanski policijski upravi in na protikorupcijski komisiji pojasnjujejo, da njihovi postopki še niso zaključeni.
Na osnovi ugotovitev IP in inšpektorata v javni upravi lahko sklepamo, da bo odgovorne za izginotje 36 listov s podpisi državljanov pod referendumsko pobudo o slabi banki zelo težko odkriti. »Zaradi pomanjkanja sledljivosti obdelave osebnih podatkov tako na strani DZ kot tudi na strani MNZ v postopku ni bilo mogoče ugotoviti, pri katerem od njiju je prišlo do napake,« je sklepna ugotovitev informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar.
Kot smo neuradno izvedeli, so do podobnih ugotovitev prišli tudi na inšpektoratu za javno upravo, kjer obema institucijama priporočata izboljšavo postopkov od prejema referendumske pobude.
Pirc Musar: Premalo skrbno
Pirčeva ugotavlja, da DZ in MNZ pri obdelavi referendumskih pobud nista zagotovila ustreznih postopkov in ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov. Seznam podpisnikov ob sprejemu v DZ niti ob fotokopiranju niti ob prenosu na notranje ministrstvo ni bil ne ustrezno preverjen ne preštet. Na MNZ ob prejemu pošte niso preverjali fotokopiranega seznama in njihovega števila, tega niso storili niti potem, ko so jih razdelili 28 zaposlenim, ki so preverjali verodostojnost podpisov.
»V inšpekcijskem nadzoru ne v DZ ne na MNZ ni bilo mogoče ugotoviti vzroka za navedeni manjko ter tudi ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bil manjkajoči del fotokopiranega seznama z osebnimi podatki pobudnikov referenduma posledica namerne odtujitve.
V obeh organih je bilo tako ugotovljeno samo »ne dovolj skrbno ravnanje« z dokumentacijo z osebnimi podatki zaupne narave ter sistemske pomanjkljivosti, ki niso zagotavljale sledljivosti pri posredovanju teh osebnih podatkov,« pravi Pirčeva.
Posredovanje podatkov med DZ in MNZ je doslej potekalo na podlagi medsebojnega zaupanja, kar pa se v tem primeru ni potrdilo kot dobra praksa, ob koncu pa ugotavlja, da odreditev inšpekcijskega nadzora ne bo potrebna, ker sta obe instituciji samoiniciativno zagotovili ustrezne postopke za zavarovanje osebnih podatkov.
Ostane le še policija
Po ugotovitvah obeh nadzornih institucij, da ni mogoče ugotoviti namerne odtujitve 36 listov s podpisi, se zastavlja vprašanje, ali bosta policija in protikorupcijska komisija uspešnejši pri tej nalogi ali pa bomo zgolj ostali pri razlagi, da se je zgodila napaka, malomarnost in neljuba nesreča.
Glede na pristojnosti bo ključno vlogo pri ugotavljanju izginotja referendumskih podpisov odigrala policijska preiskava, ki jo usmerja tožilstvo.
Tiskovni predstavnik PU Ljubljana Vinko Stojnšek je pojasnil, da predkazenski postopek zbiranja informacij v tem primeru še poteka in da zaključka preiskave ni mogoče napovedati. Na protikorupcijski komisiji pa pojasnjujejo, da so od začetka postopka že izdali vmesno poročilo o ugotovitvah, ki jih je posredovalo predsedniku DZ Gregorju Virantu in notranjemu ministru Vinku Gorenaku. Od obeh so pridobili odgovore, tako da je njihov del preiskave v zaključni fazi.
Pred interpelacijo
Kot je znano, je zaradi izginotja referendumskih podpisov opozicijska Pozitivna Slovenija zoper ministra Gorenaka vložila interpelacijo. V njej ga pozivajo k odgovornosti zaradi politične in objektivne odgovornosti za poskus onemogočanja referendumske pobude volivcev.
Državni zbor se bo o usodi ministra izrekal v torek prihodnji teden. Virant se je na poročilo Pirčeve odzval s pojasnilom, da se tako potrjujejo dosedanje ugotovitve notranje preiskave v DZ. Poudaril pa je, da škode zaradi reakcije DZ ni bilo.
S tem se ne strinja pobudnica interpelacije stranka PS, kjer menijo, da se podpisi niso izgubili po naključju in bi, če pobudniki referenduma ne bi protestirali, nastala škoda. Vztrajajo pri tem, da je pri Gorenakovi interpretaciji izginotja podpisov toliko lukenj, da se odgovornosti ne more izogniti. Nasprotno pa v SDS menijo, da po poročilu Pirčeve ni več razlogov za interpelacijo zoper njihovega ministra.
Zaradi zapleta z referendumskimi podpisi je nastal tudi koalicijski spor, saj sta Virant in Gorenak na začetku valila krivdo drug na drugega. Kljub temu, da se je notranji minister v tem tednu oglasil v večini poslanskih skupin, tudi v DL, pa vodja poslanske skupine Rihard Braniselj pravi, da se bodo o (ne)podpori ministru odločili na dan interpelacije. Kot je dejal včeraj, bodo poročilo Pirčeve z zanimanjem pregledali, a je zanje ključno, kakšni bodo rezultati policijske in tožilske preiskave.