Pisana množica predsedniških najav

V javnosti je vse več predsedniških kandidatov, a le redkim bo uspelo dobiti vstopnico za tekmo.

Objavljeno
21. junij 2017 17.05
uho/volitve
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana - Vstop pesnika Andreja Rozmana Roze v predsedniško tekmo je napoved, da bodo tudi letošnje poletje zaznamovale predvolilne aktivnosti kandidatov, ki jim na koncu verjetno ne bo uspelo izpolniti formalnih pogojev za sodelovanje na predsedniških volitvah.

Ker imamo v Sloveniji predsedniške volitve običajno konec novembra ali na začetku decembra, se je v 25 letih samostojne države in demokratičnega sistema že uveljavilo nenapisano pravilo, da se, denimo, kandidati, ki imajo željo in interes uspeti, junija prvič predstavijo javnosti. Pred petimi leti je tako sedanji predsednik republike Borut Pahor na začetku junija oznanil, da bo izzval Danila Türka. Pahor je letos pohitel in že pred meseci napovedal, da si bo prizadeval ponoviti mandat kot neodvisni kandidat, zato se bo odpravil zbirat podpise podpornikov.

Formalni pogoji

Kot je znano, obstajajo tri poti za izpolnitev formalnih pogojev, da si kandidat pridobi vstopnico za sodelovanje v predsedniški tekmi. Kandidati lahko sodelujejo v kampanji s podporo 5000 podpisov slovenskih državljanov, ali s 3000 podpisi in podporo politične stranke, ali pa s podporo politične stranke in treh poslancev državnega zbora.

Glede na izkušnje lahko upravičeno pričakujemo, da večini predsedniških kandidatov, ki so doslej napovedali kandidaturo, ne bo uspelo izpolniti pogojev. Pred petimi leti so v zaključku tekme sodelovali le Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver, čeprav je kandidaturo napovedalo še vsaj šest kandidatov (Monika Malešič, Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha in Dušan Egidij Kubot - Totislo).

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pred desetimi leti, ko je najbolj odmevala kandidatura Arturja Šterna, ki je na začetku zastavil projekt dokaj resno, nato pa se je izkazalo, da gre za potegavščino, saj je na tej podlagi tudi nastal dokumentarni film Gola resnica.

Letošnja bera neresnih

Da se bo tradicija zadnjih dveh volilnih ciklusov na predsedniških volitvah nadaljevala, pričajo kandidature mojstra samopromocije Damjana Murka, ki po spletnih portalih zagreto razlaga, kaj vse bi storil kot predsednik. Nekoliko bolj skrivnostni sta kandidaturi pevca Dominika Kozariča in komika Žige Papeža. Prvi je zanimiv, ker živi v tujini, drugi pa, ker gre za komedijanta Papsterja, ki pravi, da bo nastopil pod sloganom Vrnimo Sloveniji nasmeh. V to kategorijo sodijo še večni predsedniški kandidat Milan Robič, Jožef Arh, Ludvik Poljanec in Aleš Cepič.

Bolj resni kandidati

Čeprav največje politične stranke (SMC, SDS, NSi) še skrivajo svoje adute in očitno računajo na strategijo presenečenja, da bi lahko zamajale Pahorjev mandat, so se nekateri resnejši kandidati že predstavili. Med njimi izstopata slovenski veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec, ki bo stavil na državniško držo, in župan Kamnika Marjan Šarec. Z mislijo, »da nekateri nadvse resne funkcije obravnavajo nadvse neresno«, Šarec ne skriva ambicije, da bi z resno in inteligentno držo lahko resno mešal predsedniške štrene. Za oba sicer velja ocena, da lahko popestrita predsedniško kampanjo in jo celo dvigneta na višjo vsebinsko raven, ni pa gotovo, da jima bo uspelo pridobiti vstopnico za predsedniško tekmo.

S podobnim vprašanjem se bo ukvarjal tudi Andrej Rozman Roza, ki se včeraj javnosti ni predstavil kot pesnik, igralec, dramatik in režiser, ampak kot predsedniški kandidat. »Kot predsedniški kandidat in pozneje mogoče predsednik želim poudariti zahteve po spremembi državne politike v smer bolj kulturne in lastnim državljankam in državljanom namenjene države,« pravi Roza. Zavzemal se bo za več kulturnih vsebin, brezplačne vrtce, sprejem beguncev in legalizacijo marihuane. »To so osnovne zahteve, ki jih imam do svoje države in sem se o njih pripravljen pogovarjati toliko časa, dokler se ne uresničijo. Zato bom, če bom v njihovem imenu pripravil pet tisoč volivk in volivcev do tega, da si vzamejo čas in podprejo mojo kandidaturo, kandidiral na novembrskih predsedniških volitvah,« je še dejal Roza.