Tiskane izdaje
Kot je po sestanku sporočil hrvaški premier, so se hkrati dogovorili, da se bodo o meji med državama konstruktivno in mirno dogovorili na dvostranskih pogajanjih, na katerih bodo na dnevni red uvrstili tudi vsa druga odprta vprašanja. Premier je dejal, da je prepričan, da bo sestanek s slovenskim premierom Mirom Cerarjem sklican po seji generalne skupščine ZN. Ni pa pojasnil, kako namerava ublažiti trdno slovensko stališče glede tega, da se bo razpravljalo o implementaciji arbitraže, in hrvaško stališče, da je zanje arbitražna razsodba neveljavna. »Dovolite mi, da določenih podrobnosti za zdaj ne razkrijem v javnosti,« je dejal Plenković in mimogrede dodal, »da vladna telesa intenzivno in podrobno proučujejo vsebino arbitražne razsodbe in da ni izključeno sprejetje tistih delov, ki ustrezajo hrvaškim pričakovanjem«. Plenković je še dejal, da se je treba vzdržati enostranskih potez, in se zavzel za dialog, pri tem pa kot primer uspešnega sodelovanja navedel dogovor predsednikov vlad o ciljnem nadzoru na slovensko-hrvaški meji, ki je bil predpogoj za najuspešnejšo turistično sezono na Hrvaškem.
Nič bolj konkretni niso bili preostali udeleženci sestanka. Predsednik SDP Davor Bernardić je potrdil, da je za njegovo in tudi za vse preostale stranke arbitražna razsodba neveljavna. Od vlade pričakuje poročilo o vseh spornih vprašanjih v odnosih s Slovenijo pa tudi o hrvaških narodnih interesih v mejnem sporu.
Nekoliko zgovornejši je bil predsednik HSS Krešo Beljak, ki ugotavlja nekaj nenavadnega. »Hrvaška zavrača razsodbo, ki je zanjo ugodnejša, Slovenija pa pri njej vztraja, čeprav je zanjo neugodna.« Beljak hkrati pričakuje, da bo Slovenija z meje odstranila žico, saj je ta izraz nezaupanja.
Vendarle premiki?
Se je pa v javnosti pojavila informacija, ki je do zdaj ni nihče (tudi premier ne) zanikal, in sicer, da bi Hrvaška z manjšimi popravki spornih rešitev sprejela arbitražno razsodbo. Za notranje potrebe in nujno ratifikacijo v saboru bi lahko Plenković to prikazal kot rezultat dvostranskih pogajanj, Slovenija pa bi lahko vse skupaj razglasila za rezultat arbitraže. Z obliko se tudi sicer ni treba preveč obremenjevati, sicer pa bi večina na Hrvaškem bolj ali manj sprejela vse iz »neobstoječe arbitraže«, »popravki« pa pomenijo predvsem to, da bi se hrvaškim ribičem znova omogočilo ribarjenje v Piranskem zalivu. Slišati je tudi predloge, da naj bi nad Piranskim zalivom vzpostavili skupno upravo oziroma kondominij. Ne ve pa se, kaj naj bi v zameno dobila Slovenija.
Izjavo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da je tudi današnji prvi takšen sestanek v tem mandatu znamenje popuščanja, je Plenković ovrgel z besedami, »da gre za dialog, ki je v civiliziranih državah nekaj običajnega«. In ta dialog med državama bi bil lahko še veliko boljši, trdi večina hrvaških medijev in tudi politikov, od katerih imajo nekateri - tudi zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić - Erjavca za »nasilnega in nesramnega, tako da pri vsem skupaj ovira tako Cerarja kot Plenkovića«. Sklic seje odbora za obrambo slovenskega parlamenta, na katerem naj bi razpravljali o pripravljenosti Slovenske vojske za implementacijo arbitražne razsodbe, so ocenili za »neresnega in smešnega«, premier Plenković pa je zagotovil, da v »hrvaškem saboru ni in tudi ne bo« takšnih razprav.
O tem, da tudi na Hrvaškem nekateri žvenketajo z orožjem, pa priča izjava upokojenega admirala in nekdanjega načelnika glavnega štaba Oboroženih sil Republike Hrvaške Davorja Domazeta Loše, ki je hrvaški pehoti predlagal, naj v 48 urah vkoraka v Ljubljano.
Za dialog
Premier Miro Cerar glede sporočil iz Zagreba ni bil posebej konkreten, napovedal je, da se bo sestal z Andrejem Plenkovićem in da bosta poiskala rešitve za problem ribičev, a da bo moral biti kakršen koli dogovor v skladu z arbitražno odločbo. Pozdravil je Plenkovićevo poudarjanje dialoga, ker je tudi on prepričan, da je to edina prava pot. Slovenija pa pripravlja vse potrebno za implementacijo arbitražne sodbe, je dodal Cerar.
Zunanji minister Karl Erjavec pa meni, da je bil hrvaški politični vrh prvi korak k priznanju arbitražne sodbe.
Ribičem odškodnina
»Ribiči se strinjamo, da bomo za svoje oteženo delo v primeru izpada dohodka dobili nadomestilo,« je izjavil predstavnik piranskih mrežarjev Zlatko Novogradec po današnjem sestanku z delovno komisijo za implementacijo odločbe o meji. O hrvaškem predlogu o kondominiju je dejal, da gre za zavajanje s strani nekaterih hrvaških ribičev. Predstavniki morskih ribičev so brez velikih pripomb sprejeli ponujene rešitve vladne komisije za implementacijo meje.
»Imeli smo iskren in pošten pogovor z ribiči. Ugotovili smo, da policija v okviru zakonskih pristojnosti in zmogljivosti na morju deluje dobro. Zagotovili smo, da se Slovenija ne dogovarja s Hrvaško o nekem posebnem režimu ribolova v delu slovenskega morja. Država se namerava odzvati na težave ribičev, ki jih imajo zaradi omejitev ribolova v delu slovenskega morja, na dva načina: s poplačilom neposredne škode na osnovnih sredstvih ali z nadomestilom ob izpadu prihodka v tem delu morja,« je povedal državni sekretar Erik Kopač, ki je odločno zanikal uradne pogovore o novi mešani ribolovni coni v delu slovenskega in hrvaškega morja.
Državni sekretar Boštjan Šefic je povedal, da slovenska policija ostaja pri opozorilih na morju. Nadaljnji koraki bodo narejeni, ko bo »primeren čas«. »Ribičem smo povedali, da bomo preprečili vse poskuse postopkov hrvaških varnostnih organov v slovenskem morju. To je naša prioriteta. Slovenija se na te okoliščine ves čas ustrezno pripravlja. Upamo, da bo sklenjen dogovor in da ne bo nobenih incidentov.«
Zlatko Novogradec je dejal: »Glede hrvaškega predloga o neki novi skupni ribolovni coni smo razumeli, kot da bi se naši ribiči o tem dogovarjali mimo vlad. Ko sem videl njihov predlog, ki so ga objavili danes, menim, da se je o takem predlogu nesmiselno pogovarjati. Slovenski ribiči ga ne podpiramo. Danes me je klical ribič iz Umaga in me spraševal za mnenje, pa sem ga vprašal, kje je bil leta 1992, ko smo se isti akterji pogovarjali glede predloga o statusu quo na morju, da bi lovili skupaj, pa tega predloga isti ribič nikakor ni hotel sprejeti. Kar 20 let smo se morali zato piranski ribiči umikati na polovico zaliva.«
Koprski ribič Silvano Radin je povedal, da še naprej vleče kočo do arbitražne meje s Hrvaško, mrežarji pa imajo problem, ker njihove mreže ponoči izginejo. Glede predlaganega kondominija: »Hrvati dobro vedo, da velja sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju in je vključen v evropski pravni red, vendar se temu izogibajo, ker bi morali priznati mejo.«
