Po dveh referendumih v DZ zakonska pravila

Tri dni po referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je vlada sprejela predlog spremenjenega zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Gre za izvedbeni zakon na podlagi ustavnih sprememb iz maja 2013.

Vlada s predlogom zakona pošteno zamuja, saj bi ga morala sprejeti že pred dobrim letom dni. Vendar so bila usklajevanja po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja zahtevna, saj zakon potrebuje za sprejetje podporo dveh tretjin navzočih poslancev.

Zakon izhaja iz novih ustavnih rešitev, po katerih nimamo več potrditvenega, ampak zavrnitveni referendum. Veljajo tri pravila. Prvič, referendum lahko zahteva samo 40.000 volivcev. Drugič, referenduma ni mogoče razpisati o nekaterih zakonih (obramba, varnost, davki, ratifikacije mednarodnih pogodb, človekove pravice). In tretjič, na referendumu se glasuje o zavrnitvi zakona, in ne njegovi potrditvi, za zavrnitev je predpisan kvorum. Po teh novih pravilih sta bila doslej izpeljana dva referenduma, in sicer o noveli arhivskega zakona in pred kratkim o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Prepoved referenduma

Izpeljana referenduma sta doslej navrgla tudi nekaj vprašanj, na katera ni bilo jasnih odgovorov, te naj bi zdaj dala novela zakona. Eno od teh vprašanj je, kako izpeljati postopek v državnem zboru (DZ), ko referenduma ni dopustno izpeljati. Sklep o nedopustnosti referenduma bo moral DZ sprejeti v 14 dneh po vloženi referendumski pobudi. Če sklepa v tem času ne bo sprejel, bo razpisan rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore zahtevi za razpis referenduma in morebitni sklep o nedopustnosti referenduma ne bo več možen. Če pa bo DZ sklenil, da referenduma ni dopustno razpisati, bo imel predlagatelj možnost, da zahteva ustavnosodno presojo o državnozborskem sklepu. Ustavno sodišče bo moralo o zahtevi odločiti v tridesetih dneh. Šele po odločitvi ustavnega sodišča bo zakon bodisi začel veljati bodisi bo predsednik DZ določil rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Pri tem novela še predvideva, da bodo določeni zakoni, ki so pomembni za zagotovitev obrambe in varnost države, razglašeni takoj po sprejetju v DZ, volivci pa bodo imeli možnost vložitve zahteve za ustavno presojo sprejetega zakona.

Evidenca na glasovalni dan

Izid glasovanja se bo po novem ugotavljal od števila volivcev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu (in ne več 15 dni pred referendumom). Ta podatek bo moralo priskrbeti ministrstvo za notranje zadeve. Gre dejansko za presek stanja, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, saj bo podatek notranje ministrstvo sporočilo naslednji dan Državni volilni komisiji. Šteje se vpis, in ne dejansko stanje – evidenca na glasovalni dan. To pomeni, da morebitni umrli na dan glasovanja ali pred tem dnem ne bodo »izbrisani« in ne bodo dodani morebitni novi volilni upravičenci. Velja torej avtomatizem stanja evidence (ne imenikov) na dan glasovanja. Gre sicer za rešitev, ki bi se lahko ob zelo tesnem izidu glasovanja pokazala za problematično.

Nič več fizičnih obrazcev

Med pomembnejšimi spremembami je tudi uvedba celovitega elektronskega poslovanja pri postopku zbiranja 40.000 podpisov podpore zahtevi za razpis referenduma. Ne bo več fizičnih obrazcev, teh predlagatelj ne bo več zbiral, podatki bodo elektronsko zbrani na ministrstvu za notranje zadeve. Podatek o skupnem številu zbranih podpisov podpore bo priloga k vloženi zahtevi.