Po dveh znižanjih dvig plač politikom

Plače so politiki včeraj dobili še po starem, povišek bo oktobra. Izračunali smo, kašne bodo po novem plače.

Objavljeno
05. avgust 2016 19.30
DZ
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana –  Dušan Mramor je finance pustil v takšnem stanju, da ne bo problemov, je predsednik državnega zbora Milan Brglez zagotovil, da povišanje plač javnemu sektorju za proračun ne bo težava, čeprav zdaj ni finančnega ministra.

Oktobra, ko bodo izplačane septembrske plače, bodo povišek najbolj čutili politiki in drugi najbolje plačani funkcionarji, plače pa se bodo povišale – a manj – v celotnem javnem sektorju, so pomen lanske interventne spremembe zakona o sistemu plač včeraj neuradno pojasnjevali v državnih institucijah.

Uradnih preračunov, kakšne bodo plače po novem, še ni mogoče dobiti. Včeraj so politiki dobili še enake plače kot zadnje mesece. V državnem zboru je najvišjo dobil Brglez (5547 evrov bruto), najnižjo pa s 3532 evroma Saša Tabaković (SMC), tri evra več je »zaslužil« Franc Trček (ZL). Oktobra, ko bo izplačilo za september, bo sprememba, ki jo je lani novembra uzakonila večina poslancev.

Vlada jim je zaradi finančnih težav države, ker je proračun še v rdečih številkah, pred tem interventno predlagala, da bi dodatno znižanje plač, ki je bilo za javni sektorju uzakonjeno v času vlade Alenke Bratušek, podaljšali do konca letošnjega leta. A so koalicijski poslanci, ko je minister za javno upravo Boris Koprivnikar s sindikati javnega sektorja o tem dosegel dogovor, odločili, da bodo varčevanje pri plačah v javnem sektorju podaljšali le do začetka septembra.


                                                  Za povečanje fotografije kliknite na fotografijo.

 

Kakšno bo povišanje?

Plače funkcionarjem so se v zadnjih petih letih znižale dvakrat. Najprej so jih v času druge Janševe vlade relativno enakomerno znižali z zakonom o uravnoteženju javnih financ za ves javni sektor. Tedanji predsednik republike Danilo Türk je junija 2012 zaradi tega znižanja namesto bruto 6355 evrov dobil 6089 evrov, takratni premier Janša pa namesto 6238 evrov 5981 evrov. Drugo znižanje je leto pozneje državni zbor uzakonil že po nezaupnici Janši in imenovanju nove vlade. To je osnovno plačo v javnem sektorju znižalo za pol odstotka, plačno lestvico pa so preoblikovali tako, da so varčevanje bolj čutili tisti z višjimi plačami. Denimo politiki. Tako se je plača predsednika republike Boruta Pahorja z bruto 5867 znižala na 5596 evrov bruto, plača tedanje predsednice vlade Alenke Bratušek pa s 5741 na 5476 evrov. Drugo znižanje je bilo uzakonjeno kot začasen ukrep do konca lanskega leta. A je lani vlada predlagala podaljšanje varčevanj, ki je ob plačah segalo tudi na druga področja, še za celotno letošnje leto.

Vlada: Nevzdržno povišanje

Kot so pojasnili, bi se »stroški dela v javnem sektorju povišali za desetino, kar bi bilo nevzdržno«. Finančni učinek bi bil pri plačah in regresih 210 milijonov na letni ravni, od tega bi državo stalo 126, občine 10,5, druge javne blagajne pa še 73 milijonov evrov. A so poslanci odločili, da bodo pri plačah varčevali manj, kot je predlagala vlada, in so zategovanje pasu odpravili že s septembrom. Finančne učinke, pred katerimi je svarila vlada, bo država čutila prihodnje leto, letos jih bo le del.

Kakšne bodo oktobra plače najpomembnejših funkcionarjev, smo preračunali sami.