Tiskane izdaje
Pravosodni minister Goran Klemenčič je namreč pred krakim od predsednice državnotožilskega sveta zahteval poročilo o kršitvah, ki jih pri imenovanju Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja državnega tožilstva Zvonku Fišerju očitajo nekateri organi, zlasti Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Fišer se je na očitke odzval v torek, med drugim pa je dejal, da KPK deluje po »nenormalnem in nelegitimnem sistemu odločanja«. Po njegovem mnenju politika takšno stanje namerno dopušča in ne sprejme ustreznih zakonskih sprememb, da lahko KPK izkorišča za politične diskreditacije. Škrlec pa je izrazil začudenje, da je Klemenčič poročilo zahteval šele zdaj, čeprav je bil o domnevnih nepravilnostih obveščen že prej, ko so zadevo pred KPK obravnavali drugi organi.
Na ministrstvu za pravosodje v današnjem odzivu poudarjajo, da je edino ministrovo pričakovanje v zvezi z obravnavo omenjene zadeve na državnotožilskem svetu to, da bo svojo odločitev, kakršnakoli že bo, dobro utemeljil in da jo bo sprejel čim prej. Svojih pričakovanj minister ni spremenil, so zapisali.
Glede morebitnih sprememb zakonodaje na ministrstvu navajajo, da si bodo še naprej prizadevali za pripravo zakonov, ki bodo reformirali slovensko pravosodje. S tem ciljem pripravljajo tudi razpravo o sistemskih spremembah načina imenovanja različnih gradnikov pravosodja.
Tako bodo v sodelovanju s ključnimi predstavniki pravosodnih organov že letos pregledali ustreznost, preglednost in primerljivost rešitev imenovanja in nadzora različnih kategorij pravosodnega sistema, od sodnikov, tožilcev do pravobranilcev, so navedli na ministrstvu. Ocenjujejo namreč, da je sedanja ureditev »ponekod neprimerljiva in absurdna z vidika razmerij znotraj gradnikov pravosodja in v razmerju pravosodja do drugih vej oblasti«.
