Tiskane izdaje
Ljubljana – Po več kot letu dni prehodnega obdobja pri upravljanju državnih naložb naj bi aprila vendarle dobili SDH. Poslance namreč čakata še zadnji dejanji za dokončno sprejetje novega zakona o SDH, na podlagi katerega se bo Slovenska odškodninska družba preoblikovala v holding. Hkrati pa očitno še niso pokopane ideje, da bi upravljanje premoženja zaupali tujim upravljavcem.
Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) naj bi vzpostavil nov sistem upravljanja državnih podjetij z združitvijo upravljanja približno enajstih milijard evrov državnih naložb pod eno streho. Novi zakon pa se od zdaj veljavnega, ki ga je pripravila Janševa vlada razlikuje predvsem po tem, da holding ne bo postal tudi lastnik državnih naložb, ampak jih bo le upravljal in jih tudi prodajal.
Okleščeni prvotni predlog
Prvotni predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance pod vodstvom Uroša Čuferja, se je v pol leta precej spremenil. Minister Čufer je moral v polletnem usklajevanju z različnimi deležniki v marsičem popustiti. Tako Kapitalska družba (Kad) na zahtevo upokojencev pod okriljem SDH ostaja samostojna pravna oseba, ki naj bi se do konca prihodnjega leta preoblikovala v demografski sklad, ki bo nekakšna rezerva za pokojninsko blagajno. Svoje naložbe, kot so deleži v Krki,
Hitu, Luki Koper, Gorenju, Petrolu, bo Kad lahko upravljal samostojno, morebitne prodajne postopke pa bo za Kad vodil SDH. Holdingu se bo pridružil tudi del DSU.
Vlada naj bi v treh mesecih po sprejetju zakona pripravila tudi strategijo upravljanja, ki bo naložbe države razdelila na strateške (več kot 50-odstotni delež), pomembne (več kot 25-odstotni delež) in portfeljske naložbe. O tem bodo dokončno odločili poslanci, po neuradnih informacijah pa bi med strateške naložbe lahko sodila energetska in infrastrukturna podjetja ter Luka Koper, med pomembne pa na primer Krka, Gorenje in Petrol.
Zunanji upravljavci
SDH naj bi imel petčlanski nadzorni svet po izbiri politike in tričlansko upravo. Pomemben del zakona pa je namenjen prav določilom, ki naj bi preprečila vpliv politike in lobijev na upravljanje premoženja in povečala preglednost poslovanja državnega upravljavca. A guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec se po naših informacijah boji, da upravljanje tudi v okviru SDH ne bo veliko boljše, zato se še vedno zavzema, da bi upravljanje prepustili profesionalnim tujim upravljavcem, kar je premierka kot možnost omenjala že avgusta lani. A v vladi za zdaj nad to idejo menda ni navdušenja.
Ekonomist dr. Bogomir Kovač pravi, da novi zakon ni upravičil skoraj poldrugega leta zamude, čeprav je boljši kot veljavni zakon. Ugotavlja, da je novi zakon o SDH v delu, ki se nanaša na preglednost, konflikt interesov in odgovornost, skoraj prenormiran, v delu, ki se nanaša na samo upravljanje, privatizacijo in institucionalno obliko, pa podnormiran. »Dobili smo holding, ki je v resnici agencija,« opozarja.
Dva centra moči
Čeprav naj bi holding združil vse upravljavce na enem mestu, bomo na koncu imeli dva upravljavska centra državnih deležev – SDH in slabo banko. Gospodarski minister Metod Dragonja je pred kratkim pojasnil, da bo naloga SDH učinkovito upravljanje in privatizacija družb, naloga slabe banke pa prestrukturiranje podjetij in priprava na prodajo. Tudi Kovač ugotavlja, da bomo dobili dva centra privatizacije, »ki nista zelo natančno nadzorovana in upravljavsko obvladljiva«. »Dobili bomo dva ribnika, ki sta naravnost ustvarjena za ribarjenje v kalnem. To je prav nasprotno od tistega, kar smo želeli,« je kritičen Kovač. Opozarja, da gre za morda najbolj kočljivo področje stabilizacije Slovenije, saj bodo ti koraki nepovratni.
