Počasno uveljavljanje zahtev Klemenčičeve komisije

Boj proti korupciji: Premiki pri preiskavi milijardne bančne luknje, pri drugih zahtevah KPK pa stvari bolj ali manj stojijo.

Objavljeno
03. januar 2014 20.37
Anže Božič, notranja politika
Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek so po kolektivnem odstopu z vrha KPK od političnega vrha zahtevali 15 ukrepov za izboljšanje razmer na področju korupcije. Mesec dni pozneje vlada napoveduje spremembe, nobena od zahtev pa še ni uresničena.

V parlamentarno proceduro sta doslej vloženi vsega dve zakonski spremembi, ki jih zahteva protikorupcijska komisija. Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bo omogočila razkritje svetovalnih pogodb v državnih podjetjih, je v prvem branju dobila široko podporo. Proti so bili le v SDS, ukrep pa mora pred morebitno uveljavitvijo prestati še dve glasovanji. Potem ko je vlada na zahtevo predsednika DZ Janka Vebra (SD) dopolnila finančne učinke, proces zakonske implementacije začenja tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu.

Premiki v luknji

Čeprav še ni konkretnih ukrepov politike, se stvari premikajo pri preiskavi milijardne bančne luknje. Policija preiskuje posamezne sume nepravilnosti, pri čemer imajo težave z dostopom do določenih bančnih dokumentov in internih informacij.

Politične volje za iskanje odgovornih je manj. Notranji minister Gregor Virant (DL) je pred prazniki napovedal, da bi bili lahko osnovni podatki iz spornih posojilnih map javni še ta mesec. A vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer svari pred hitenjem: »Gospod minister je zelo hiter. Predlog je legitimen, a se moramo o tem dogovoriti v okviru koalicijskega sporazuma.«

Na koalicijski dogovor čaka tudi zahteva KPK o javni in transparentni preiskavi projekta Teš 6, o čemer sta se po naših informacijah v četrtek pogovarjala tudi premierka Alenka Bratušek (PS) in infrastrukturni minister Samo Omerzel (DL). Vprašanje, ki je neuradno na mizi, pa je: ali 1,4-milijardni projekt končati ali ustaviti, ker niti po končani gradnji ne bo rentabilen.

Kje vse se zatika

Pri preostalih zahtevah KPK stvari bolj ali manj stojijo. Kljub odmevni kriminalistični akciji NPU in zavezi premierke Bratuškove, da bo zdravstvena reforma ena naslednjih vladnih prednostnih nalog, centralizacija javnega naročanja v zdravstvu za zdaj ostaja le ideja na papirju. Podobno velja za zahtevo po ustanovitvi inšpekcije za področje javnih naročil, njeno sistemsko reorganizacijo in spremembe zakona o integriteti, ki bi okrepil pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije.

Šef poslancev PS Jani Möderndorfer je napovedal, da bo nova koalicijska pogodba zapovedovala tudi »ničelno stopnjo tolerance do korupcije«. A o konkretnih »varovalkah,« ki jih predlaga KPK, ne govori nihče. Naj spomnimo, da komisija želi natančno definirati (ne)upravičeno prejemanje državnih pomoči in subvencij funkcionarjev ter jim omejiti kupovanje delnic državnih podjetij.

Predlagajo tudi spremembe postopkov vlade in DZ, ki bi razkrili, ali so pri pripravi predpisov morda sodelovali zunanji svetovalci, ter sprejetje zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje predvidevala odpoklic posameznika s funkcije in prepoved opravljanja funkcije za določen čas. Podobno kot pred časom »vstajniki« zahtevajo tudi zakonsko možnost odpoklica župana in sprejetje etičnega kodeksa za poslance državnega zbora.

Na dnevni red politike ni prišla niti zahteva po javni dostopnosti evidence sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter sprememb namembnosti zemljišč, prav tako ne zakon, ki bo stanovske organizacije (odvetniška, zdravniška, notarska zbornica, cenilci ...) zavezal k vzpostavitvi samoregulacije in preglednega sistema za spremljanje odločitev njihovih razsodišč.