Pod žarometom: Gojko Koprivec

Premier Miro Cerar ni poslušal tistih, ki s(m)o mu predlagali, da bi gospodarsko ministrstvo ob pomanjkanju primernih kandidatov za ministra kar ukinili in ga priključili k finančnemu. Za svojega tretjega kandidata za vodenje ministrstva za gospodarski razvoj je predlagal ekonomista Gojka Koprivca.

Iz vladnih soban sicer niso podrobno pojasnili, s čim jih je kandidat prepričal, očitno pa stavijo na izkušenost: Koprivec (63) ima za sabo 40 let delovnih izkušenj v bančništvu, zavarovalništvu in naftni industriji, je prek twitterja sporočil premier, ki je kandidata že predstavil svojim poslancem. Služboval je v družbah in na delovnih mestih, kjer se je odločalo o velikih denarjih in investicijah: v bankah NLB in SKB je bil na položajih pod najvišjim, nato pa je bil predsednik uprav zavarovalnice Adriatic in OMV Istrabenz.

Koprivec je tudi podjetniški svetovalec. Iz Ajpesa smo izbrskali, da je ustanovitelj in družbenik družinskega podjetja Koprico, podjetniško svetovanje in prevajanje, z osnovnim kapitalom dobrih 916.000 evrov, po podatkih Supervizorja pa je poslovalo z državo v simboličnem znesku manj kot 700 evrov. Koprico je najbolje služil v letih 2008–2010, predlani in lani pa je izkazal le pičlih 7400 oziroma 5000 evrov čistih prihodkov.

O primernosti kandidata za vodenje tega resorja bomo lahko več zapisali, ko slišimo njegovo predstavitev na zaslišanju v parlamentu. Za zdaj je jasno, da se spozna na finance in bi lahko poprijel pri finančnem prestrukturiranju podjetij. Kljub zrelim letom je popolna politična neznanka – kar ni nujno slabo, vsekakor pa odpadejo očitki, da se bo v ministrski fotelj zavihtel zgolj po politični liniji.

A povsem nepolitičen Koprivec le ni. Iz zapisov, ki jih je kandidat zadnje leto, dve, priobčil v medijih, sklepamo, da je kritičen upokojenec – lani maja se je, denimo v Delovih pismih bralcev vprašal, kam je ob napovedanem krčenju pokojnin »poniknila bojevitost gospoda Erjavca« – in šefa Desusa vprašal, »ali je to še naša stranka«. Dokaj kritičen pa je bil oktobra lani tudi do predloga nekdanjega finančnega ministra Križaniča, da bi javnofinančni primanjkljaj in dokapitalizacijo bank financirali kar občani in podjetja. Če bo postal minister, se bo na sejah vlade verjetno (še) bolj iskrilo kot doslej. Miha Jenko