Majda Vukelić, notranja politika
Devetinštiridesetletni izredni profesor na katedri za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete in direktor Inštituta za javno upravo te fakultete, član DLGV, ki je bil tudi kandidat za poslanca, je ministrsko kandidaturo sprejel, ker bi rad, kot nam je dejal, »svoje znanje in energijo prenesel v politiko. Toda ne politiko, kakršno jo bolj ali manj poznamo danes, ampak v takšno, ki bo vzpostavila drugačno vodenje države – predvsem v korist njenih državljanov.«
Resorja, ki ju bo vodil, sta izziv za uresničitev dveh ciljev. Prvič, utrjevanje neodvisnosti in učinkovitosti sodstva in tožilstva, pri čemer se (še) noče izreči o podreditvi tožilstva notranjemu ministrstvu. Drugič, nadaljevanje procesa učinkovite javne in državne uprave.
Strinja se, da bo javni sektor večja in zahtevnejša preizkušnja kot pravosodje, saj so vanj napovedani koreniti rezi. Pravi, da nima posebnih pogajalskih izkušenj, razen iz poslovnega sveta kot direktor inštituta, toda te niso primerljive s tistimi, ki jih zahtevajo pogajanja s sindikati.
Poklicno pot je začel skupaj z Borutom Pahorjem v CK ZKS, nadaljeval jo je na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je doktoriral leta 1998 z disertacijo z naslovom Vpliv entropije na pravno urejanje okolja. Varstvo okolja, za katerega pravi, da je »ne samo pri nas zadnja luknja v piščali«, je sicer njegova prva izbira.
Je avtor knjige Temelji ekološkega prava. Leta 1996 je kot gostujoči raziskovalec in Fulbrightov štipendist gostoval na University of California at Berkeley School of Law, pred šestimi leti pa kot gostujoči profesor na Golden Gate University School of Law v San Franciscu.
Sodeloval je pri pripravi zakona o dostopu do informacij javnega značaja in drugih predpisov na področju upravnega in javnega prava.
Na fakulteti predava pravo okolja, upravno pravo in javne službe. Imel bo dva državna sekretarja, posebej za pravosodje in posebej za javno upravo. Zdaj se bo moral zaradi resorjev, ki ju bo vodil, v praksi spoprijeti tudi z drugimi težavami, izrazito vezanimi na finančni in gospodarski položaj države.
In kaj dela, ko ne dela? Je oče dveh osnovnošolskih otrok, rad ima gore, pa ne zaradi doseganja višinskih rekordov, ampak zaradi uživanja v naravi, in potovanja.