Tiskane izdaje
Ljubljana – Marjan Podobnik je napovedal, da se bo vrnil v politiko, pri čemer si je priboril prvo zmago, saj mu je s pomočjo SDS in Janeza Janše uspelo omejiti moč SLS v kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS). Zdaj je na vrsti sama stranka SLS, ki pa zaradi zakulisnega delovanja noče sodelovati s SDS.
V uredništvu Dela smo dobili vsebino komunikacije, ki nam jo je Marjan Podobnik tudi potrdil, med njim in prvakom SDS Janezom Janšo, v kateri se usklajujeta pred in po volitvah v KGZS. »Po telefonu nisva govorila, imava pa kontakte,« je dejal. Komuniciranje med prebivalci Slovenije seveda ni problematično, a ko komunikacijo dveh vidnejših političnih predstavnikov in širši javnosti zelo znanih osebnosti postavimo v kontekst, lahko ugotovimo, kaj vse se dogaja v zakulisju, ko gre za delitev moči in vpliva.
Volitve v KGZS, ki so bile konec maja, vodstvo pa se je konstituiralo sredi junija, so bile zelo pomembne za delitev vplivnih območij in virov financiranja, kar bo pomembno pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami. Iz komunikacije je mogoče razbrati, da je Podobnik prosil Janšo za pomoč pri prevzemu KGZS, ta pa se je s tem strinjal. Podobnik namreč umešča ugoden razplet na volitvah v zbornico v kontekst bistvenega povečanja možnosti, da bi pomladna opcija oziroma Demos 2.0 zmagal na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Znano je, da so na volitvah v KGZS zmagale liste, ki niso pod okriljem SLS. Zanimivo pa je, da je kmalu po razglasitvi zmagoslavja v KGZS, Podobnik krenil v prevzem SLS, kar se je pokazalo na kongresu mladih SLS in pozneje na glavnem odboru SLS, kjer sta sedanji predsednik SLS Marko Zidanšek in Podobnik že pomerila moči. Marjan Podobnik se je zaskrbljen zaradi usode SLS, potem ko je ta na zadnjih parlamentarnih volitvah izpadla iz parlamenta, odločil vrniti v politiko. Kot je pojasnil v intervjuju za Nedeljske novice, je »pripravljen spet prevzeti krmilo SLS in stranko popeljati v uspešnejše življenje«. Pri tem pa je poudaril, da ne deluje iz ozadja, ampak da stopa v ospredje.
Podobnikova fronta
Prvo polje, ki ga je izbral za utrditev pozicij kot startno točko za vrnitev v politiko, so bile volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije konec maja. Iz komunikacije lahko ugotovimo, da se je Podobnik odločil oblikovati široko koalicijo kmetijskih in gozdarskih predstavnikov proti kmetijskim predstavnikom, ki so tesneje vpeti v delovanje SLS. Javna skrivnost je, da so kmetijski forumi desnih strank SDS, NSi in SLS po personalnih povezavah tesno vpleteni v delovanje kmetijskih organizacij, kakršna je KGZS. Podobnik je pred volitvami snoval koalicijo različnih združenj in list proti Kmečki listi, ki je pravzaprav lista Petra Vriska, ta pa je predsednik Zadružne zveze Slovenije in član izvršilnega odbora SLS. Kar ga uvršča med pomembnejše člane vodstva SLS.
Kot startno točko za vrnitev v politiko si je Podobnik izbral volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Foto: Leon Vidic
Podobnik se je pri snovanju koalicije proti Vrisku obrnil na prvaka SDS Janeza Janšo, ki je, kot nam je znano iz komunikacije, pokimal Podobniku, še celo več, z njim deli mnenje o stanju na ravni kmetijske organiziranosti pa tudi vsa Podobnikova mnenja o vrhu KGZS.
Oficir za zvezo za Demos 2.0
Kot medklic je pri tej komunikaciji zanimiva podrobnost, ki jo navaja Podobnik, da se je o stanju v kmetijsko-gozdarski zbornici pogovoril tudi s Tonetom Krkovičem, medtem ko je Janša v komunikaciji Podobniku dodelil tudi »oficirja za zvezo«, po katerem naj se nato usklajujejo priprave na volitve in povolilno sklepanje koalicij proti predstavnikom SLS v KGZS. Na podoben vzorec delovanja smo, če osvežimo spomin, naleteli tudi pri zgodbi, ki je Slovenijo pretresala od poletja 2008 – seveda je to afera Patria.
Ko se Podobnik obrne po pomoč k Janši za oblikovanje kmetijske Antivrisk fronte, to podkrepi z argumentom, ki ga prvak SDS rad sliši, in sicer, da bi ob ugodnem rezultatu za kmetijsko-gozdarsko zbornico lahko bistveno povečali možnosti pomladne opcije oziroma Demosa 2.0 na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Podobnik izhaja iz prepričanja, da bi lahko z zmago na volitvah postopoma prevzeli tudi vodenje Zadružne zveze Slovenije, ki združuje več kot 70 kmetijskih zadrug, 350 trgovin, Deželno banko, Semenarno Ljubljana in lastniške deleže v mnogih podjetjih, na leto pa se v sistemu obrne 700 milijonov evrov. Pri tem Vriska, ki mu Podobnik pripisuje osrednjo vlogo, pred Janšo očrni z besedami, da če pri SLS ne bo sprememb, takšna SLS ne more biti kredibilen partner opciji, ki bi želela za daljši čas prevzeti vodenje Slovenije.
Zato Janša dobi košarico
Intenzivna komunikacija, ki je bila po naših informacijah dokaj enostranska, saj se je po določitvi kontaktnih oseb očitno preselila na nižje ravni, je potekala od konca maja, ko so bile volitve v KGZS, do sredine junija, ko so bili znani rezultati in izvoljeno novo vodstvo zbornice, kjer so »pomladne sile« zmagale, Vrisk in SLS pa sta pogorela. A v tem obdobju se je na desnici tudi marsikaj dogajalo. Spomnimo, da je Franc Kangler ustanovil Novo ljudsko stranko (NLS), ki ne skriva, da je konkurenčna SLS in da jo želi prevzeti. Sočasno s tem projektom so se stopnjevali pritiski na vodstvo SLS, zlasti predsednika Marka Zidanška, naj resno razmisli o ponovni vključitvi Kanglerja v SLS (tako kot je nazaj sprejel izključenega Petra Vriska, kar se je zgodilo pod vodstvom Radovana Žerjava), vendar Zidanšek v to ni privolil in je NLS označil za provokacijo. Prav Marjan Podobnik se je pri podpiranju Kanglerja najbolj izpostavil, in če bi, denimo, SLS prevzel Podobnik, bi obe ljudski stranki veliko tesneje sodelovali. Za kar se je v enem od intervjujev sredi junija zavzel tudi prvak SDS Janez Janša. Sredi junija se je zgodila tudi znamenita bitka med Zidanškom in Podobnikom na kongresu mladih SLS, kjer sta si izmenjala nekaj krepkih opazk, to pa se je nadaljevalo na seji glavnega odbora SLS, kjer Podobniku ni uspelo s svojimi predlogi in je najvišji organ stranke potegnil s predsednikom Zidanškom.
Da je na relaciji SLS–SDS zelo vroče – k temu lahko prištejemo tudi NSi – priča tudi dogajanje pred vzporedno proslavo ob 25. obletnici osamosvojitve, ki so jo poleg VSO (Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve) najprej podprle vse tri pomladne stranke (tudi finančno), a je nato od tega odstopila najprej SLS, nato tudi NSi, vodstvi obeh strank pa sta Janšo obtožili, da poskuša obe sicer partnerski stranki z vzporednimi političnimi projekti, kakršne snujeta Franc Kangler in Aleš Primc, pravzaprav uničiti.
