Tiskane izdaje
Ljubljana – Po petkovem ustoličenju Zorana Jankovića za starega novega predsednika PS bodo danes v parlamentu začeli teči postopki za nastanek nove poslanske skupine podpornikov Alenke Bratušek. Doslej največja vladna stranka je s tem tudi uradno prepolovljena.
Stranko, ki ima v parlamentu sedemindvajset sedežev, je zapustilo dvanajst poslancev. V prihodnjih dneh bodo predvidoma sledili vsaj še trije oziroma štirje odhodi.
Odstopne izjave so že podpisali Jani Möderndorfer, Jerko Čehovin, Peter Vilfan, Maja Dimitrovski, Aljoša Jerič, Darko Jazbec, Saša Kos, Jožef Kunič, Mitja Meršol, Alenka Pavlič, Jože Velikonja in Dragan Bosnič.
Po naših informacijah bosta enako storila še včeraj odsotna Lojze Potočnik in strankina podpredsednica Maša Kociper, pa tudi Brane Golubovič.
Medtem ko namerava Matjaž Zanoškar ubrati srednjo pot in izstopiti iz poslanske skupine PS (ne pa tudi stranke) ter se preseliti med nepovezane poslance.
Janković z največ 11 poslanci
Večina poslancev, ki so ali še bodo zapustili stranko Zorana Jankovića, se bo preselila v poslansko skupino Alenke Bratušek. Ta za zdaj ne bo predstavljala tudi nove politične stranke, pač pa se bo imenovala poslanska skupina nepovezanih poslancev.
Samostojno zunaj nje bo deloval poslanec Bosnič in najverjetneje tudi Brane Golubovič. »Ker ne razumem smisla tega nesmisla, ki se nam zadnje čase dogaja, si bom čez praznike vzel še nekaj časa za razmislek in se odločil, ali nadaljevati samostojno ali v novi poslanski skupini. Enostavno imam premalo informacij, da bi z zavezanimi očmi skakal v bazen, če ne vem, ali je notri voda ali ne,« je komentiral za Delo. Ob tem tako kot Bosnič napoveduje, da bo podpiral odločitve vlade Alenke Bratušek.
In kdo ostaja z Jankovićem?
Zaradi odhoda Möderndorferja bo funkcijo vodje poslanske skupine najverjetneje prevzel najizkušenejši poslanec Jožef Kavtičnik, poleg njega pa bodo PS še naprej zagotovo zastopali Tina Komel, Stanko Stepišnik, Barbara Žgajnar, Renata Brunskole, Janja Klasinc, Alenka Bikar, Branko Ficko in Lejla Hercegovac, najverjetneje pa tudi Alenka Osterman in strankina druga podpredsednica Melita Župevc.
Da bo na zadnjih državnozborskih volitvah zmagovita Pozitivna Slovenija ohranila največ enajst poslancev, pomeni dodobra premešana razmerja v parlamentu. S tem bo namreč opozicijska SDS postala najmočnejša parlamentarna stranka, zato bo treba na novo razdeliti mesta v parlamentarnih komisijah in odborih. Kakšna konkretno bodo nova razmerja v DZ, bo znano predvidoma prihodnji teden, ko se bodo vodje poslanskih skupin sestali na kolegiju predsednika parlamenta Janka Vebra (SD).
Ministri ostajajo v vladi
Ko se je premierka Alenka Bratušek v ponedeljek sestala s poslanci, ki zdaj množično zapuščajo PS, je očitno ugotovila, da jih je vendarle premalo, da bi lahko s svojo poslansko skupino sestavila novo politično večino. Tudi zato je včeraj povedala, da je, »če bi obstajala možnost, da bi predčasne volitve izvedli še pred poletjem, absolutno pripravljena odstopiti takoj«. Vendar po njenih besedah »vsi terminski izračuni kažejo, da volitve pred jesenjo praktično niso mogoče«.
Pričakovati je, da bo Bratuškova datum svojega odstopa sporočila v nedeljo po sestanku s predsedniki treh strank koalicije. Prej srečanje ni mogoče, ker sta Gregor Virant (DL) in Karl Erjavec (Desus) na dopustu v tujini.
Erjavec sicer še vedno meni, da bi bile volitve še pred poletjem najboljša možnost zaradi gospodarskih razmer v Sloveniji. A hkrati pravi, da v Desusu nimajo nobenih težav s tem, če bi bile predčasne volitve jeseni. Podobno mnenje imata tudi SD in DL. Bratuškova je napovedala, da bi v mesecih do volitev vlada še naredila nekaj popravkov na področju zdravstva, lotila pa bi se tudi strategije za upravljanje premoženja.
Te načrte bi lahko otežili do vprašanj privatizacije tradicionalno zadržani Lukšičevi socialni demokrati. V vsakem primeru pa so predstavniki vseh koalicijskih strank potrdili, da bodo njihovi ministri ostali v vladi, dokler položaja ne bo zasedla nova vlada.
Nova stranka
Nova poslanska skupina, ki bo podpirala vlado in Alenko Bratušek, bi bila lahko jedro nove stranke, ki bi jo vodila premierka.
Viri blizu predsednice vlade sicer tega projekta niso potrdili, vendar politični tekmeci ne dvomijo, da bo šla Bratuškova s svojo stranko na prihodnje volitve.
Veliko je ugibanj, ali se bo povezala z nazorsko podobnima političnima skupinama, ki nastajata deloma tudi na dediščini vstajniškega gibanja, ustanavljata pa ju Igor Šoltes in Miro Cerar. A tudi tega ključni akterji niso potrdili.
Da bi bilo dobro razmisliti o novi socialno-liberalni stranki z Bratuškovo na čelu, se strinja eden od poslancev PS, ki je prestopil v nastajajočo deveto poslansko skupino v DZ Jerko Čehovin. »Premierka ima po mojem mnenju potencial postati nekakšen Janez Drnovšek z bolj izrazito socialno čutno noto,« meni Čehovin. »Skupina štirinajstih ljudi, ki politično deluje in ima svojo poslansko skupino, v nekem trenutku verjetno mora začeti razmišljati o povezovanju v stranko,« se strinja tudi Peter Vilfan.
Politične novince je predsednik SDS Janez Janša včeraj znova označil za »prevaro« sil, ki se na ta način že 25 let ohranjajo na oblasti.
