Ustavno sodišče je namreč neskladnost zakonske določbe z ustavo ugotovilo leta 2010. Opozorilo je, da zakon ne ureja posebnega položaja in pravic nekdanjih strank sodnih postopkov, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred letom 2007, pa do takrat niso vložile pritožbe, so pa zaradi domnevne kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vložile odškodninske tožbe zoper državo.
Glavni namen predlaganih sprememb zakona je tako boljše delovanje zakona v korist strank v sodnih postopkih, okrepitev možnosti prijateljskih poravnav ter minimalna krepitev kontrolnega mehanizma iz pristojnosti pravosodne uprave ministrstva za pravosodje in javno upravo, je zapisano v gradivu, ki so ga z vladnega urada za komuniciranje poslali po seji vlade.
Z novelo naj bi se razbremenilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice glede odločanja o zahtevkih strank iz Slovenije, država pa lahko v okviru prijateljskih poravnav izplačuje nižje odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot bi jih prisodilo evropsko sodišče.
Druga obravnava omenjene novele je na odboru DZ za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo potekala praktično brez razprav. Odbor je dopolnjen predlog novele podprl s 13 glasovi za in štirimi proti.