Pogajanja o plačah najbrž šele jeseni

Ljubljana – Pogajanja o morebitnem zmanjšanju plačne mase v javnem sektorju bodo verjetno počakala na jesen. Vlada bo še pred tem pripravila pogajalska izhodišča, sindikati pa se bodo odločili, ali so se o njih sploh pripravljeni pogajati.

Zadnji sestanek s sindikati je vlada izkoristila za predstavitev izhodišč za izboljšave plačnega sistema in ukrepe za plače leta 2016. Sindikati se do njih še niso opredelili, na morebitne ukrepe na področju plač v letu 2016 pa bodo počakali na vladni pogajalski predlog. Ta bo po napovedih ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pripravljen kmalu.

Trenutni sporazum med vlado in sindikati velja do konca letošnjega leta. Po njegovem izteku bi se nekateri varčevalni ukrepi sprostili, a to, kot kaže, za vlado ni v celoti sprejemljivo. Zato bi na novih pogajanjih rada dosegla, da bi vrednost plačnih razredov še naprej ostala znižana, predvidena je tudi zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižano plačilo delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. S tem hoče vlada prihraniti 145 milijonov evrov. Ob podaljšanju nekaterih že veljavnih ukrepov pa hoče za še dodatnih 165 milijonov evrov znižati plačno maso. Kako in kje, še ni določeno. »Te ukrepe je treba še domisliti in potem jih bomo vključili v pogajalska izhodišča,« je pojasnil minister. Po napovedih jih bodo pripravili v prihodnjih dneh ali tednih.

Okrepiti variabilni del plače

Pogovori o izboljšavah plačnega sistema in pogajanja o plačni politiki v prihodnjem letu bodo potekala ločeno. Sindikati se bodo, po besedah predsednika konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja, opredelili do predloga izhodišč za izboljšave plačnega sistema in povedali, kako si spremembe predstavljajo.

V prihodnjih dneh bodo usklajevanja med sindikati, saj želijo v pogajanjih z vlado nastopiti z enotnim stališčem.

Koprivnikar ni naklonjen ostrim rezom in velikim pretresom v plačnem sistemu, zato si prizadeva, da bi del predvidenih predlogov za izboljšave plačnega sistema lahko začel delovati že leta 2016. Med sistemskimi izboljšavami želi zmanjšati vpliv senioritetnih učinkov in prihranke preliti v variabilni del plače, ki bo odvisen od rezultatov dela. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin meni, da je neučinkovito govoriti o spremembi plačnega sistema, ne da bi izvedli reforme v javnem sektorju, še posebno tiste v zdravstvenem sistemu. Prav tako ni smiselno veliko govoriti o variabilnem delu plače, če bi pri tem nižali osnovne plače.

Vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič napoveduje, da bodo vztrajali, da se vsi varčevalni ukrepi konec leta sprostijo. Ščernjavič opozarja, da so v petih letih pri plačah in drugih prejemkih že privarčevali 1,2 milijarde evrov. Kritičen je tudi do analize plačnega sistema, ki jo je vlada priložila izhodiščem in po pripombah sindikatov izpred treh mesecev popravila. Kljub temu bodo vztrajali, da se pred pogajanji pripravi tudi primerjava plač po delovnih mestih, saj so po njegovih besedah med delovnimi mesti zelo velike razlike.

Plače po šestih dogovorih

Predsednik konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak pravi, da vlada poskuša začasne varčevalne ukrepe preleviti v trajne, kar je nesprejemljivo. »Minister se sklicuje na socialni sporazum o nadaljnjem varčevanju, sindikati javnega sektorja pa nismo sodelovali v teh pogovorih, zato ta ne more biti podlaga za trajno varčevanje v javnem sektorju.«

To se sicer vleče že od leta 2009. Vlada je s sindikati, ki so v tem obdobju dvakrat stavkali, dosegla šest dogovorov, ki so zelo znižali plače zaposlenih. Večkrat je v plačni zakon in kolektivno pogodbo posegla tudi intervencijsko in enostransko, zato je izgubila kolektivni in ustavni spor.