Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Predsednik republike Borut Pahor je sprožil iniciativo Slovenija 2030, s katero želi z angažiranjem mislečih ljudi spodbuditi razpravo o prihodnosti države. Pobuda spominja na pogovore nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, ki je v dveh letih organiziral deset omizij, večje sledi poleg izdanih publikacij pa pogovori niso pustili. Bo imel Pahor več sreče?
Borut Pahor je pri organizaciji konference o Sloveniji 2030 izhajal iz domneve, da so razmere v družbi slabe, po dogodkih v zadnjega pol leta pa meni, da je med prebivalci Slovenije dozorelo spoznanje o nujnosti spreminjanja, zato je po njegovem pravi čas za akcijo. Samozavest ljudi je na dnu, predsednik republike pa meni, da je treba organizirano spodbuditi samozaupanje tudi z razpravami o prihodnosti. Pahor si prizadeva, da bi s pomočjo udeležencev po profilu in profesionalnih izkušnjah zelo pisanega omizja prebudili proces »intelektualnega vrenja in dozorevanja stališč«, ki bi postala tako zanimiva za širšo javnost, da bi jo ta tudi posvojila.
Doslej 200 strategij
Direktorica nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je opozorila, da je država od leta 1991 sproducirala okoli 200 različnih strategij in strateških dokumentov, ki pa so vsi po vrsti ostali zaklenjeni v predalih. Zavzela se je za bolj centralno vodeno strategijo, ki bi bila tudi uresničljiva. Večina udeležencev je bila prepričana, da Slovenija zdaj potrebuje vizijo razvoja; o tem, kakšna naj bi bila, pa so imeli različna stališča. Če se je ekolog Dušan Plut zavzel za strateški dokument, ki ne bi obsegal več kot deset strani (sam je prepričan, da je človeštvo pred tretjo trajnostno revolucijo), je redni profesor za mehaniko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Igor Emri prepričan, da lahko v strategijo zapišejo le tri besede: vrednote, urejenost in znanje.
Prav vrednote in vizije so bile med tridesetimi udeleženci konference največkrat omenjene besede. Zgodovinar Igor Grdina je opozoril, da nastane problem, če ostane le pri vizijah. Nujna sta operacionalizacija in aktivno delovanje, s čimer so se najbolj strinjali predstavniki uspešnih slovenskih podjetij.
Denimo Matej Potokar, generalni direktor Microsofta srednje in vzhodne Evrope, ki je potrdil, da se po svetu dogajajo velike spremembe, a brez vizije in jasno določene strategije z etapnimi, jasno merljivimi cilji ni mogoče upati na uspešen razvoj.
Most do prakse
Kot je bilo mogoče razumeti na konferenci 2030, se bodo njeni udeleženci sestali tudi na prihodnjem omizju, kjer je pričakovati, da bo Pahor, kakor je obljubil, pripravil veliko bolj konkretna izhodišča.
Tokrat na Brdu pri Kranju ni bilo ničesar slišati o tem, kdo bo uresničeval vizije in strategije, ali kot je dejal pravnik in predavatelj prava v ZDA Klemen Jaklič, da je treba vzpostaviti tudi most med abstraktno (univerzitetno) sfero in prakso. Potrebni bodo ljudje, ki bodo visoka načela in vrednote, zapisane v ustavi ali podobnih dokumentih, tudi oživili. Sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič takšnih ljudi ne vidi, ker je politična elita rezultat negativne selekcije med urbanim delom (ki je bila izločena) in tistim delom, »ki zna vleči frajtonarco«. »Slovenija je kmečka dežela in zdaj plačujemo relativno agresivno kmečkost,« meni Zupančič.
