Poleti ne bo »cirkusa«, jeseni ni izključen

Ljubljana – Po načelnem soglasju političnega vrha o reševanju ključnih državnih projektov, ko so prvaki parlamentarnih strank po vojni živcev bolj ali manj z zadovoljstvom sprejeli doseženi kompromis, je včeraj v parlamentu zavladal zadržan optimizem. Nadaljevanje politične krize, ki smo ji bili v četrtek nevarno blizu, namreč še ni povsem izključeno.

Načelni dogovor prvakov parlamentarnih strank o ustanovitvi treh mešanih skupin, v katerih bi do konca avgusta uskladili poglede in rešitve o zapisu fiskalnega pravila v ustavo, ustanovitvi holdinga za upravljanje vsega državnega premoženja in načinu reševanja slabih bančnih terjatev v okviru posebne agencije po ocenah udeležencev sestanka pomeni, da so za dva meseca sklenili premirje. Slovenski politični vrh si je vzel čas za premislek, in če bi se v ustanovljenih komisijah izkazalo, da je mogoče doseči razumne kompromise, bi tovrstno sodelovanje lahko predstavljalo neformalno ali projektno partnerstvo političnih strank za izhod iz krize.

Spopadanje s finančnim stanjem

Udeleženci sestanka pri predsedniku vlade pojasnjujejo, da je bilo prvo uro zelo napeto, ker da so obtožbe za nastali položaj letele z ene strani omizja na drugo, tako da je bila v tem obdobju morebitna vezava zaupnice premiera Janeza Janše na sprejetje fiskalnega pravila zelo realna možnost.

Točka preloma, ko so predsedniki strank omilili retoriko in postali dojemljivejši za sklepanje kompromisov, je po naših zanesljivih informacijah nastopila, ko je finančni minister Janez Šušteršič predstavil trenutno stanje v državnem proračunu. To, kot pojasnjujejo naši viri, je slabo, saj je priliv v proračun manjši od pričakovanega, Slovenija pa se v tujini, kot je pojasnil premier Janez Janša na nacionalni televiziji, ne more zadolževati, ker so njene obveznice nezanimive za tuje finančne trge.

Interpelacija preložena

Kot znamenje dobre volje in premirja gre razumeti včerajšnjo odločitev Pozitivne Slovenije, da do nadaljnjega ne bodo vložili interpelacije proti finančnemu ministru Janezu Šušteršiču. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je bil zadovoljen z odločitvijo, da vlada počaka z ustanavljanjem državnega holdinga in reševanjem slabih bančnih terjatev, a je v isti sapi opozoril, da v največji opozicijski stranki še vedno nasprotujejo vpisu zlatega fiskalnega v naš pravni red. »V PS nismo spremenili nobenega mnenja. Do 30. julija bomo počakali na dikcijo izvedbenega ustavnega zakona, za katerega predlagatelji prav tako potrebujejo 60 glasov. Pogovarjali se bomo šele, ko bomo videli osnutek besedila,« je dejal Möderndorfer.

Previden je bil tudi vodja poslanske skupine SDS, ki ni izrecno izključil, da bi predsednik vlade Janez Janša septembra, ko se bo predvidoma odločalo o ključnih projektih, vezal zaupnico na njihovo sprejetje. »Sem previdno zadovoljen, saj smo se izognili politični krizi, na katero nismo bili pripravljeni, a hkrati problemov, ki so jo zgnetli, nismo odpravili,« je dejal podpisnik fiskalnega pakta, ki določa zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo ali zakonodajo, Borut Pahor (SD). Njegov projekt se zdi po tem, ko so vladne stranke privolile v zahtevo SD in bodo pred spremembami ustave pripravile še izvedbeni ustavni zakon, sicer politično varen, a vodja poslanske skupine SD Janko Veber opozarja: »Mislim, da bo jesen razkrila še številne druge težave, ki bodo nastale zaradi že sprejetega zakona o uravnoteženju javnih financ. Ni izključeno, da ne bo predsednik vlade znova vezal zaupnice vladi. Ne zato, da bi pomagal državi, ampak da bi reševal stranko.«

Projektno partnerstvo

Predsednik Desusa Karl Erjavec je včeraj ocenil, da je očitno dozorelo spoznanje, da postaja kriza vse resnejša in vse težje obvladljiva. »Spoznali smo, da bo treba bolj sodelovati in da je treba nekaj storiti, če Slovenija noče jeseni zaprositi za finančno pomoč.« Razen predsednika DZ Gregorja Viranta so parlamentarci občutljivi tudi na poimenovanja opozicijskega in koalicijskega sodelovanja ter se raje izogibajo terminologiji, ki jo je v četrtek uporabil premier Janša. »Ne, to ni partnerstvo za razvoj. Gre za to, da potrebujemo politični diskurz, ki je v zadnjih šestih mesecih preprosto izginil,« je dejal Möderndorfer. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je sodelovanje označil za »projektno sodelovanje«. Spomnimo, da je Janša formalizirano partnerstvo predlagal na začetku mandata, a sta ga obe opozicijski stranki odklonili.

Novo sodelovanje bo očitno koordiniral finančni minister Janez Šušteršič, posamezne stranke pa bodo v delovno skupino lahko imenovale od enega do dva ali največ tri pogajalce. Imen včeraj ni razkrival še nihče, so nam pa sogovorniki povedali, da mesta lahko zasedejo tako za določena vsebinska področja specializirani poslanci ali pa strokovni sodelavci političnih strank.