Policija: Konoplja naj bo v celoti v II. skupini drog

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje (MZ) je v javni razpravi o razvrstitvi konoplje med manj nevarne droge, ki jih je mogoče uporabljati v medicinske namene, prejelo 56 pripomb, tudi ministrstva za pravosodje in policije. Predvsem zadnjo je zmotil predlog, da konoplja ostaja med najnevarnejšimi mamili, medtem ko bi se njen cvet uvrstilo v II. skupino drog.

Na ministrstvu za zdravje nam vsebine pripomb niso razkrili, izvedeli pa smo, da so jih pripravili tudi na ministrstvu za pravosodje in generalni policijski upravi (GPU). Medresorsko usklajevanje se bo nadaljevalo, saj je ministrstvo za pravosodje, denimo, »izrazilo določene pomisleke, povezane s podatki sodišč in tožilstev o tem, da sedanja ureditev nesorazmerno obremenjuje delo organov odkrivanja, pregona in sojenja«. Na GPU so bili bolj nedvoumni: »Uvrstitev ene (enake) snovi v dve skupini je za nas nesprejemljiva. Naš predlog je bil, da bi bila konoplja v celoti uvrščena na seznam II. skupine priloge uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog.« Pri odkrivanju kaznivih dejanj bi nastale težave za policijo in pravosodje, saj bi bilo treba vedno znova ugotavljati, ali gre v kaznivem ravnanju za dele rastline konoplje iz I. ali iz II. skupine. Ministrstvo za zdravje je predlagalo, da bi po novem v I. skupini, torej med najnevarnejšimi mamili, ki jih ni mogoče uporabljati v medicini, ostala celotna rastlina konoplja, medtem ko bi v II. skupino, torej med še vedno zelo nevarne snovi, ki pa jih je mogoče uporabljati v medicini, razvrstila standardizirane cvetne ali plodne vršičke rastline konoplje.

Manj ali bolj nevarna?

Na MZ razlagajo, da želijo s tem zaščititi predvsem mlade, ki da v Sloveniji že zdaj nadpovprečno veliko posegajo po konoplji oziroma marihuani. »Zaradi tveganj, ki jih zloraba konoplje lahko pomeni za zdravje ljudi, posebno mladih, je konoplja še vedno v prvi skupini prepovedanih drog,« razlagajo na ministrstvu. Po novem bi jo razvrstili tako kot mak, iz katerega je mogoče pridelovati opij.

Takšno rešitev zavračajo na Mednarodnem inštitutu za kanabinoide (ICANNA), ki združuje strokovnjake, zdravnike in raziskovalce na področju konoplje. Tako kot še nekatere nevladne organizacije, so podali pripombe na uredbo, saj so prepričani, da rastlina konoplja v celoti sodi v III. skupino prepovedanih drog, torej med srednje nevarne snovi, ki jih je mogoče uporabljati tudi v medicini. Že zdaj sodna praksa v Sloveniji konopljo razvršča med manj usodna mamila, saj se količina za osebno uporabo šteje kot prekršek, vsaj v eni od sodb sodišč pa je zapisano, da je konoplja »lažja« vrsta droge, pravijo v ICANNI, ogorčeni, ker ministrstvo za zdravje ne upošteva oktobra sprejetega sklepa odbora za zdravstvo. Soglasno so namreč odločili, da je treba konopljo uvrstiti v nižjo skupino prepovedanih drog in vzpostaviti vse zakonodajne možnosti, da bi rastlino začeli uporabljati za zdravljenje.

Lani le 160 receptov

Z uvrstitvijo v III. skupino bi bila proizvodnja in promet konoplje za rekreativne namene še vedno prepovedana, hkrati pa bi bila zdravnikom in bolnikom, ki jim konoplja lahko pomaga, olajšana uporaba teh zdravil. Če pa bi bila konoplja hkrati v I. in II. skupini mamil, bi bila zmeda le še večja. Tudi v primeru policijske intervencije bi bilo težko dokazovati, da ima bolnik pri sebi prepovedano drogo ali zdravilo. Že zdaj so bolniki, ki zdravilne preparate iz konoplje kupujejo večinoma na črnem trgu, pogosto žrtve policijskega in sodnega pregona. Letos se je tudi prvič zgodilo, da je bil sodni postopek proti bolniku z rakom, predvsem na podlagi pričanja zdravnika, da so na črnem trgu kupljena zdravila iz konoplje pomagala, na sodišču zavržen.

Strokovnjaki in nevladniki pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje skladno s sklepi odbora za zdravstvo in priporočili Zdravniške zbornice Slovenije, ustvarilo zakonske podlage, s katerimi bo bolnikom olajšalo dostop do zdravil in omogočilo raziskovanje na področju konoplje v medicinske namene. Medtem ko po ocenah nevladnih organizacij približno 10.000 bolnikov naravne pripravke iz konoplje kupuje na črnem trgu, so zdravniki lani izdali le 160 receptov za magistralne (sintetične) pripravke s THC in CBD, od marca letos pa na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke ni bila vložena niti ena vloga za uvoz naravnih ekstraktov iz konoplje.