Policijski sindikat še ostreje kot sindikat migrantov

Pogajanja z vlado stojijo, začetek zbiranja podpisov za serijo referendumov in zagovori policistov za službe.

Objavljeno
31. marec 2016 18.25
Protestni shod Policijskega sindikata Slovenije in Sindikata policistov Slovenije. Ljubljana, 10. december, 2015.[protestni shodi policistov,stavke,policija,policijski sindikati,Ljubljana,Aleš Černivec]
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana – Sedem policistov se je zagovarjalo v postopku izredne odpovedi. Na pogovoru šefov obeh policijskih sindikatov z vladnimi predstavniki, vodi jih notranja ministrica, ni bilo preboja. Policijski sindikat bo s pobudami za referendume ustavil celo vrsto zakonov.

Uroševič: Podpisi prihajajo

»Odziv je velik, zbrali smo že kar veliko podpisov,« je predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič potrdil, da bodo s pobudami za zbiranje 40.000 podpisov prihodnji teden ustavili objavo vrste zakonov, ki jih je ta teden izglasovala večina poslancev.

Vlada ne izpolnjuje zavez iz preteklosti, zato je prav, da ljudstvo preveri, kar predlagajo, je o postopkih, ki so jih napovedali sredi tedna, povedal Uroševič in potrdil, da se jim bo pridružil tudi Sindikat policistov Slovenije, ki ga vodi Zoran Petrovič.

Ta sindikat svojih članov k zbiranju podpisov še ni pozval. Kot je pojasnil Petrovič pa bodo to še storili. Zbrati 2.500 neoverjenih podpisov za vložitev pobude, ne bo težko, težje bo pozneje zbrati 40.000 podpisov in tam bodo zraven, je napovedal Petrovič.

Če bo Uroševičev sindikat v tednu dni zbral 2.500 podpisov, ki jih ni treba overiti na upravnih enotah, in jih predal v državni zbor, jim bo predsednik Milan Brglez (SMC) moral določiti 35 dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendume o teh zakonih.

Na podoben način je nov azilni zakon in novelo zakona o medijih, da bi dosegli pogovore z vlado, že ustavil Sindikat delavcev migrantov Slovenije, ki ga vodi Dušen Cvetko. Obe »blokadi« je ta sindikat sicer že umaknil.

To so storili prejšnji teden in umik razglasili za potezo dobre volje, ker jih je na pogovor sprejel premier Miro Cerar in so s finančnim ministrstvom po tem tudi začeli iskati za vlado in sindikat sprejemljive rešitve za državljane, ki se na delo vozijo v Avstrijo in morajo v Sloveniji doplačevat dohodnino.

Za umik so imeli v sindikatu migrantov verjetno dodaten razlog: 40.000 podpisov je težko zbrati. Namen pa je bil predvsem pritegniti pozornost, ne pa res ustaviti zakona. Če bi podpise morebiti celo zbrali, bi referenduma verjetno izgubili, ker zmage po spremenjeni ustavni ureditvi ni preprosto doseči.

Zaradi večmilijonskih stroškov izvedbe referenduma si s tem v javnosti posebnih točk proti vladi ne bi nabrali.


Zagovori sedmih policistov

Več članov Petrovičeva sindikata se je včeraj pred pooblaščenci generalnega direktorja policije Marjana Fanka po policijskih upravah zagovarjala v postopku izredne odpovedi. Ob službe bi lahko bili, ker sta dva policista lani ponoči ustavila ministra Borisa Koprivnikarja, ko se je s službenim avtom vračal iz nastopa svoje rock skupine. Ob dveh prometnikih bi službe lahko izgubila še peterica sindikalistov, ki se je na internetu pogovarjala, da bi morali preveriti vladnega pogajalca.

Kot je včeraj povedal Petrovič so se po nasvetu odvetnikov večinoma zagovarjali pisno. Iz policije so sporočili, da so se štirje zagovarjali ustno, dva pisno, za sedmega pa ni podatka. Petrovič je opozoril, da kot ustni zagovor na policiji morda štejejo tudi, ko policisti prinesejo pisne zagovore. Ali bo Fank vztrajal pri odpovedih delovnih razmerij bo vseh sedem obveščeno pisno.

Fankova odločitev v nobenem primeru ne bo pomenila takojšnje izgube službe. Policisti se bodo lahko še pritožili vladni komisiji in sodišču.

Predsednika obeh sindikatov Uroševič in Petrovič sta se včeraj sestala z vladnimi pogajalci, ki jih vodi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. »Zavrnili smo zadnji vladni predlog in predstavili naše zahteve, do česar se bo vlada opredelila do srede prihodnjega tedna,« je po pogovorih dejal Uroševič in ocenil, da je glavni problem vsota, ki bi jo vlada namenila za odpravo plačnih nesorazmerij. »Napredek je, ker smo se začeli dogovarjati o formi stavkovnega sporazuma, vsebina pa je še zelo narazen, pa je ocenil Petrovič.