Tiskane izdaje
Stavka policistov, ki traja od 18. novembra lani, poteka naprej. Policisti pravijo, da se tokrat ne bodo zadovoljili z delnimi rešitvami, saj želijo zgolj uresničitev že podpisanih sporazumov s Pahorjevo in Janševo vlado. Zaradi stavke policistov je bil državni proračun doslej osiromašen za pet milijonov evrov, saj policisti za manjše prekrške ne izrekajo glob. To pomeni, da bi se lahko do konca leta v proračun nateklo 60 milijonov evrov manj denarja, če bi se stavka nadaljevala toliko časa.
Eden od vzrokov za dolgotrajnost policijske stavke je to, da policisti skladno z zakonom lahko stavkajo zgolj omejeno, s čimer je interesni pritisk sindikatov na vlado manjši. Tudi v primeru stavke policisti morajo opravljati vse ključne naloge, kot je varovanje državne varnosti, ljudi in njihovega premoženja.
Omejitev ali odvzem pravice?
Sindikata državnih in družbenih organov ter Policijski sindikat Slovenija sta omejeno pravico do stavke že leta 1994 izpodbijala na ustavnem sodišču, ki pa ni odločilo v njuno korist. Po njunem mnenju je ureditev stavke policistov in carinikov neustavna, saj država stavko prepoveduje, ne pa zgolj omejuje, do česar ima po ustavi pravico.
Ustavno sodišče (US) je ugotovilo, da zakonska ureditev ni v neskladju z ustavo, ki dopušča možnost omejitve pravice do stavke. US tudi meni, da je ureditev skladna z mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. US je prepričano, da zakonodajalec sme poseči v pravico do stavke v določeni vrsti dejavnosti, če to zahteva javna korist.
Drugače od večine ustavnih sodnikov je v odklonilnem ločenem mnenju takrat razmišljal sodnik Matevž Krivic, ki poudarja, da omejitve ne smejo iti tako daleč, da se z njimi prizadene bistvo pravice. »In skladno s tem pravzaprav tudi naša ustava tam, kjer dopušča odvzem pravice, ne le njeno omejitev, to bodisi izrecno določa bodisi odvzem pravic izrecno dopušča v zakonu. Kjer pa ustava z »zakonskim pridržkom dopušča le omejitev pravice, bi se po mojem mnenju tudi pri nas morali držati splošno sprejetih načel za interpretacijo takšnih norm in naj to torej pomeni res le omejitev pravice, brez posega v njeno bistvo, nikakor pa ne njenega odvzema oziroma negacije«.
Ude: Treba je najti sorazmerje
Če javni interes zahteva, da je zlasti pripadnikom policije in morda še komu drugemu treba pravico do stavke preprosto odvzeti, tako kot je to marsikje po svetu, potem naj bo to v ustavi jasno določeno, meni Krivic. Če se pa šele po sprejetju ustave ugotovi, da je to vprašanje v njej z vidika varstva javnega interesa slabo urejeno, bi spoštovanje načel pravne države po njegovem mnenju zahtevalo takojšnjo spremembo neustreznih ustavnih določb.
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pa meni, da je med nalogami policistov, ki jih morajo kljub stavki opravljati, »skoraj vse, kar policija počne«. »Omejitev stavke je zastavljena izredno široko. Če v omejitev zajameš vse naloge policije, potem ne gre več za omejitev, temveč za odvzem pravice,« pravi Ude, zato je med ustavno pravico do stavke in dolžnostmi policije, da opravlja določne naloge, treba najti sorazmerje.
