Tiskane izdaje
Ljubljana – Ker političnega soglasja o razvojnih vprašanjih med političnimi strankami še vedno ni, bodo dileme in različna mnenja med glavnimi političnimi akterji predvidoma v ponedeljek poskušali reševati.
Predsednika vlade Janeza Janšo, pa tudi celotno koalicijo, čaka vroča politična jesen, mogoče celo glasovanje o zaupnici, medtem pa nekatere Janševe koalicijske partnerje že zdaj pestijo notranja trenja.
Usoda zaupnice še nejasna
Konec prihodnjega tedna, natančneje 25. avgusta, se bo iztekel rok, ki so si ga politične stranke zadale, da v okviru delovnih skupin za razvojna vprašanja končajo svoje delo. Delovni skupini za fiskalno pravilo in reševanje slabih terjatev bank, v katerih so predstavniki koalicije in opozicije, sta ta teden sicer končali delo, a brez soglasja. To pa je nujno vsaj pri fiskalnem pravilu, ki bi ga koalicija še vedno rada zapisala v ustavo, a za to nima dovolj glasov iz vrst opozicije.
Poročili obeh skupin bodo dobili predsedniki parlamentarnih strank, predvidoma v ponedeljek pa naj bi se tudi sestali in razmislili, kako nadaljevati ter ali bo koalicija vztrajala in ali bo na vnos fiskalnega pravila v ustavo vezala tudi zaupnico. Šele po sestanku bo znano, ali bodo delovne skupine še nadaljevale pogajanja. Skupina, ki usklajuje rešitve o morebitnem holdingu ali agenciji za upravljanje državnega premoženja, pa dela še ni končala.
Desus spet razkazuje mišice
V koaliciji so se v zadnjih dneh, poleg javnih nesoglasij med posameznimi strankami, pojavljali tudi interni zapleti med vladnimi partnericami. Minister za zunanje zadeve in predsednik Desusa Karl Erjavec je potrdil, da vlada razmišlja o dodatnih varčevalnih ukrepih in da sam ne bo privolil v novo znižanje pokojnin, socialnih transferjev in plač v javnem sektorju. Če bo vlada pri tem vztrajala, bo stranka zapustila koalicijo, je (spet) zagrozil Erjavec.
V Desusu je napeto že vse od vstopa stranke v desnosredinsko koalicijo – takrat je zaradi pridružitve protestno izstopilo več članov stranke. Izstopi in nezadovoljstvo s politiko Karla Erjavca so se še povečali po izbruhu afere Simčič. Erjavec je namreč ob razkritju, da je njihov poslanec Ivan Simčič zaradi dvomov o njegovem srednješolskem spričevalu – prav med ministrovanjem Erjavca – izgubil službo na obrambnem ministrstvu, dolgo branil svojega poslanca, preden ga je dokončno pozval k odstopu s poslanske funkcije.
Ker Simčič ni upošteval volje stranke in je prestopil med nepovezane poslance, so člani – v glavnem tisti, ki so bili nezadovoljni že z vstopom v desnosredinsko koalicijo – na glas razmišljali tudi o izrednem kongresu stranke, kjer bi zamenjali vrh Desusa.
Čeprav nezadovoljnim članom ni uspelo zbrati dovolj podpore za sklic, se turbulence niso končale, saj je stranka v javnomnenjskih raziskavah izgubljala podporo. Erjavec je rešitev videl v zamenjavi generalnega sekretarja stranke Ljuba Jasniča, ki da je s tem, ko je postal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zanemaril delo v stranki. Tudi pri tem je zunanji minister trčil ob članstvo, Jasnič pa se je raje kot strankarski funkciji odpovedal službi v vladnem kabinetu. Zadnjo Erjavčevo grožnjo o izstopu iz koalicije je torej mogoče razumeti tudi kot poskus internega poenotenja in ponovnega nagovarjanja matične volilne baze.
»Bypass« poteza
Notranji konflikti so pred kratkim nastali tudi v SLS. Izvršni odbor stranke je na predlog predsednika Radovana Žerjava okoli 30 lastnih funkcionarjev pozval k odstopu. Razlog je bil, ker na volitvah za kmetijsko-gozdarsko zbornico niso nastopili na listi s SLS povezane Slovenske kmečke zveze, temveč na drugih, s konkurenčnimi strankami povezanih listah.
»Če ste član nogometnega kluba Real Madrid, potem ne morete dajati golov za Barcelono,« je dogajanje komentiral Žerjav. Člane, ki so »prestopili« na konkurenčne liste in v svojem početju ne vidijo nič spornega, češ da gre za dogajanje v civilni družbi, kamor naj se politika ne bi vtikala, zdaj najverjetneje čaka izključitev iz SLS.
Poziv je prejel tudi predsednik zbornice Cvetko Zupančič, ki je tudi predsednik občinskega odbora SLS, a je dejal, da gre pri vse tem za »potezo bypass« političnih strank, sam pa da v njej ne namerava sodelovati. Podoben poziv je Žerjav sicer letos enkrat že namenil delu članstva stranke, ki je za predsednika Zadružne zveze Slovenije podprl Petra Vriska. Ta je eden izmed ustanovnih članov SLS, ki pa ga je Žerjav oktobra 2010 izključil iz stranke, ker ni hotel javno razkriti svoje plače.
Več spoštovanja do Janše
Da mora koalicija doseči večjo slogo, je opozoril tudi predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. Zapisal je, da z velikim nelagodjem spremljajo napade, ki jih iz vrst lastnega moštva doživlja predsednik vlade. S tem je verjetno namignil na izjave predsednika DL Gregorja Viranta, ki je bil v zadnjem času zelo kritičen do največje koalicijske stranke SDS in razočaran nad ravnanjem Janše zaradi odpiranja ideoloških tem.
