Politična stabilnost na preizkušnji

Ljubljana – V iztekajočem se letu smo imeli izredno dinamično politično dogajanje. Kongrese političnih strank, trojne volitve, razpad vlade in nato imenovanje nove. Prihodnje leto bi utegnilo biti mirnejše, saj na dnevnem redu ni volitev, le tu in tam bo kakšen kongres stranke. Pa bo res tako mirno, kot bi pričakovali?

V prihodnjem letu ni načrtovan noben pomembnejši politični dogodek, ki bi usodneje vplival na razmerja moči v slovenski politiki. Volitev na evropski, lokalni ali nacionalni ravni skoraj zagotovo ne bo, razen če se v vladajoči koaliciji zgodi kaj nepredvidenega, kar bi lahko povzročilo razpad koalicije in nastanek nove politične krize. Glede na to lahko pred vstopom v novo leto napovemo vsaj to, da je pred vlado vrsta težkih vprašanj.

Prvo vprašanje je, ali bo uspelo vladi Mira Cerarja prekiniti črni niz slovenskih vlad in koalicij, ki so v zadnjih letih razpadale druga za drugo. Od leta 2008, ko je na parlamentarnih volitvah zmagala SD z Borutom Pahorjem, so se na vrhu politične moči zvrstile štiri vlade. To pomeni, da so se v povprečju zamenjale vsakih 18 mesecih, kar bistveno odstopa od pravila, da se menjajo na štiri leta. Tako bo verjetno prva naloga aktualnega premiera Mira Cerarja ustvarjati razmere za sobivanje treh koalicijskih strank SMC, Desus in SD v dovolj trdni koaliciji, da bo sposobna izpeljati nekaj ključnih reform. Ena od teh bi lahko bila tudi na področju pravosodja, ki je postalo tarča ostrih kritik opozicijske SDS zaradi obsodilnih sodb njihovega predsednika Janeza Janše v primeru Patria. Janša je še pred izrekom sklepa ustavnega sodišča, ki je začasno prekinilo prestajanje njegove zaporne kazni, v novembru navajal, da Cerar prihodnje leto ne bo več predsednik vlade in da bodo morali ljudje spet na predčasne volitve. Takšna drža priča o tem, da bo največja opozicijska stranka SDS izjemno oster kritik vlade v prihodnjem letu.

Razprodaja ali ne?

Čeprav na dnevnem redu niso predvidene volitve, bo slovenska politika pred številnimi izzivi, saj bo treba še naprej brzdati javnofinančne apetite, spraviti proračun v obvladljive okvire in izpeljati nekaj ključnih reform, ki bi omogočile vzdržnost slovenske države v prihodnjem obdobju. Prva reforma, ki jo napoveduje vlada, zadeva slovensko zdravstvo. Zadnje vlade so se temu vprašanju izogibale ali pa je ključnim ljudem zmanjkalo energije in motiva, da bi ugriznili v to kislo jabolko slovenske realnosti. Naslednje pomembno vprašanje, okoli katerega se bo dvigovalo veliko prahu, se bo nanašalo na privatizacijo. V vladni koaliciji so že napovedali, da bo državni zbor v začetku prihodnjega leta sprejemal strategijo o upravljanju državnega premoženja. Vzporedno s tem se je tudi že sprožila močna pobuda proti domnevni razprodaji državnega premoženja.

In ne nazadnje lahko v politično dogajanje poseže ustavno sodišče s svojimi odločitvami. Denimo tako kot ob pritožbi Janeza Janše na odločitev državnega zbora, da mu preneha poslanski mandat zaradi pravnomočne obsodbe v primeru Patria. Ustavni sodniki obravnavajo tudi Janševo pritožbo v primeru pravnomočne obtožbe. SDS je že napovedala, da bo zahtevala politično odgovornost, če se bo pokazalo, da bo Janša uspešen na ustavnem sodišču. V preteklosti so odločitve US že vplivale na trdnost izvršilne veje oblasti – potem ko so dovolili zakon o pokojninski reformi, se je v težavah znašla vlada Boruta Pahorja, vlada Alenke Bratušek pa se je znašla v podobnih težavah po zavrnitvi nepremičninskega davka na US.