Politični vrh dosegel dogovor o uvedbi zlatega fiskalnega pravila

Ljubljana - Predsedniki parlamentarnih strank so se na političnem vrhu soglasno dogovorili, da poslanske skupine v DZ pozovejo, da podprejo začetek postopka za spremembo ustave, s katero bi v ustavo zapisali t. i. zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine, poroča STA.

Višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, danes še niso določili, saj mora vlada višino in strukturo dolga najprej strokovno utemeljiti, je pojasnil Pahor.

Po oceni Pahorja gre za izjemno pomembno in daljnovidno odločitev, saj bo tudi vrh EU 30. januarja najverjetneje odločil, da se obveznost omenjenega zlatega pravila vpiše v najvišje pravne akte držav članic EU.

Zlato pravilo

Z uvedbo zlatega pravila se po Pahorjevih besedah sproži tudi mehanizem, ki avtomatično regulira izvedbo referendumov s fiskalno vsebino. Ustavno sodišče bi namreč tako imelo jasno ustavno podlago pri presoji upravičenosti referendumov. Pahor zagotavlja, da ne gre za omejevanje pravice ljudi do referendumskega odločanja, temveč za preprečevanje, da zadolženost onemogoči suverenost države.

Vlada sicer današnji dogovor razume kot dodatno navodilo pri oblikovanju besedila predloga ustavne spremembe za uvedbo zlatega pravila. Gre predvsem za definicijo dolga in morebitne druge vsebinske elemente pravila, kot so strukturni primanjkljaja in višina državnih poroštev.

Fiskalno ali zlato pravilo v osnutku fiskalnega pakta sicer določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja uravnoteženi ali v presežku.

Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Ustavne spremembe bo obravnavala ustavna komisija

Vodje poslanskih skupin so se na današnjem neformalnem sestanku s predsednikom DZ Gregorjem Virantom dogovorili, da bodo oblikovali ustavno komisijo, ki bo obravnavala ustavne spremembe. T. i. skupni odbor pa bodo razširili tako, da bo lahko obravnaval vsa področja, je za STA povedal Virant.

Predsedniki parlamentarnih strank so po Pahorjevih besedah danes tudi sklenili, da DZ predlagajo, da se seja, na kateri bo DZ vnovič odločal o kandidatu za mandatarja, s 30. januarja prestavi na 28. januar. 30. januarja se mora namreč Pahor, ki je tudi poslanec, udeležiti vrha EU.

Predsedniki strank so se odločili tudi, da bo DZ obravnaval paket šestih zakonov, ki jih je v proceduro poslala vlada in naj bi odgovorili na nekatere ključne izzive. Prioritetno in vzporedno z ustavnimi spremembami se bo obravnavalo predlog zakona o javnih financah, za ostale pa bo kolegij predsednika DZ odločil, ali se obravnavajo po nujnem ali navadnem postopku.