Ples četverčka pod taktirko predsednika Boruta Pahorja

Letošnji politični vrh v znamenju uveljavitve arbitražne sodbe in številke štiri. Miro Cerar, Milan Brglez in Mitja Bervar še zadnjič pri Pahorju.

Objavljeno
01. december 2017 07.27
Posodobljeno
01. december 2017 14.46

Ljubljana − Letošnje srečanje predsedniškega vrha je minilo v znamenju številke štiri. Kot običajno je šlo za četrto srečanje štirih predsednikov in zadnje v tej sestavi. V zgodovino se bo tudi zapisalo kot zadnje srečanje predsednika republike z vrhom SMC.

V kabinetu predsednika republike so letos nekoliko pohiteli z organizacijo političnega rituala, ki ga je Borut Pahor uvedel leta 2014, kmalu zatem, ko je jeseni istega leta Slovenija po treh letih političnih pretresov dobila novo vlado. Srečanje, ki so ga običajno organizirali sredi meseca ali tik pred božičnimi prazniki, je bilo letos 1. decembra, ker so želeli še ujeti predsednika državnega sveta Mitjo Bervarja, ki se mu 12. decembra izteče mandat. Kot je znano, je Bervar v začetku leta vstopil v stranko SMC in postal član njenega izvršnega odbora, na nedavnih volitvah v državni svet pa ni več kandidiral, ker se seli v politiko na nacionalni ravni.

Pri Pahorju sta bila v četrto tudi predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez (predsednik in podpredsednik SMC). Letošnje srečanje ni bistveno odstopalo od prejšnjih, so nam razkrili dobro informirani viri, čeprav so se Pahor, Cerar, Brglez in Bervar zadnjič srečali na tej ravni. Majhno omizje, vrč navadne vode ter ura in pol časa je vse, kar je Pahor odmeril sopredsednikom, ki jih prihodnje leto čakajo veliko bolj zahtevne volitve.

Asketizem, ki ga je danes demonstriral politični četvorček, je lepa popotnica za vse. Borutu Pahorju koristi, ker utrjuje podobo aktivnega predsednika z dovolj veliko politično težo. Miru Cerarju bo asketska poza prišla prav pred volitvami, Milan Brglez pa je danes dovolj dobro demonstriral, da edini izmed četverice dosledno izvaja asketsko politiko - ko nima ali ne želi veliko povedati, tega niti ne počne, v nasprotju s predsednikom republike, ki se v praznini dogodka zateka k visokoletečim besedam in ciljem.

Sodelovanje je dolžnost

Če je bilo na začetku politične novitete v slovenskem prostoru, ki jo je uvedel Pahor, pred štirimi leti pri obeh predstavnikih SMC še čutiti določeno skepso kot posledico občutka, da poskuša Pahor pokroviteljsko obravnavati politične novince, je Cerar v tem času doumel, da lahko takšne dogodke dobro izkoristi za širjenje svojih sporočil. To pa je, da je politična stabilnost, ki je zaznamovala Slovenijo zadnje obdobje, tista dodana vrednost, po kateri bo slovela predvolilna kampanja SMC.

Vsi štirje predsedniki najvišjih funkcij v državi so danes poudarjali pomembnost dogodka, a kakšno dodano vrednost v njem vendarle težko najdemo, razen tega, da se je politični vrh države sposoben sestajati in pogovarjati. V politično zrelih družbah sodi sodelovanje v kategorijo obveznih delovnih obveznosti, v Sloveniji je očitno drugače. Zato ne preseneča Pahorjeva ocena, ko je potegnil črto pod dosedanja srečanja. »Pripomogla so k zavedanju vodilnih ljudi v državi, da smo dolžni sodelovati in storiti vse, kar je v naši moči, da tam, kjer so interesi dolgoročnega pomena, iščemo kompromise, ki jih kasneje uveljavimo. Mislim, da je takšno delovanje koristilo delu vlade, državnega zbora in državnega sveta ter stabilnosti v slovenskem političnem prostoru,« je dejal Pahor. Mitja Bervar je dodal, da je pred nami »čas, da postanemo zrela demokracija in se temu primerno obnašamo«.