Politično soglasje o spremembah nepremičninskega zakona

Vrh koalicije: Če nepremičninski zakon ne bo obveljal, bodo spet na mizi dvig DDV, krizni davek ali rezi v javno porabo.

Objavljeno
17. marec 2014 22.07
Vrh koalicije na Brdu pri Kranju 14.januarja 2014.
T. S., notranja politika
T. S., notranja politika

Brdo pri Kranju – Vlada bo, kot kaže, posegla v nepremičninski zakon. Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin so sinoči potrdili, da bodo zakon novelirali tako, da bodo odpravili davčno stopnjo za nerezidenčne nepremičnine in podaljšali rok za urejanje podatkov do 30. aprila.

O tem so se ministri dogovorili že v petek na gradu Strmol, včeraj pa je predsednica vlade Alenka Bratušek poskušala doseči še soglasje v koaliciji. O spremembah bodo namreč na koncu odločali poslanci, spomnimo pa, da je zakon prvič dobil politično večino le zato, ker je nanj premierka vezala zaupnico.

Toda Karl Erjavec, ki je nepremičninskemu davku ves čas nasprotoval, tokrat ne napoveduje težav. Povedal nam je, da je na službeni poti v Bruslju in ga na vrh koalicije ne bo, a ne pričakuje »nič posebnega, ker smo na Strmolu vso zadevo že dorekli«.

Vlada je poskušala spremembe izpeljati z dopolnitvami drugega zakona, nanašale so se na množično vrednotenje nepremičnin, a to ni uspelo, tudi zaradi neenotnosti koalicije v parlamentu.

Podrobnosti sestanka za zaprtimi vrati niso znane, je pa bil s predsedniki tudi finančni minister Uroš Čufer, ki je predstavil javnofinančne posledice, če nepremičninski davek ne bo obveljal. V tem primeru bi po grobih ocenah v državno blagajno prišlo okrog 200 milijonov evrov manj denarja, kot je načrtovano, približno toliko pa bi izgubile tudi občine.

Kakšen je vladni »plan B« vlade, ni znano, saj so v koaliciji spet na začetku in vsaka stranka na svojem bregu. SD bi pristala na še en dvig DDV, ne pa na reze v javno porabo. Desus predlaga uvedbo kriznega davka, ne dovoli pa posegov v pokojnine. DL pa ne pristaja na nove dvige davkov. Gre za hudo težavo, ki bo imela tudi politične posledice, saj po mnenju poznavalcev država, ki je že pod poostrenim nadzorom evropske komisije, brez vsaj enega od teh ukrepov ne bo mogla obrzdati primanjkljaja.

Predsedniki naj bi sinoči govorili tudi o drugih »vročih« temah, denimo o zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, o katerem bo parlament po vetu državnega sveta znova odločal prihodnji teden. Po neuradnih informacijah bi lahko dopolnilo, po katerem bodo javni tudi podatki o slabih kreditih, ki niso bili prenešeni na slabo banko, podprli tudi v SD.