Tiskane izdaje
Ljubljana – Kadrovanje v sodstvu je pred resno preizkušnjo. Mandatno-volilna komisija se je odločila, da poslancem v izvolitev ne bo predlagala novih sodnikov, če predlogi sodnega sveta ne bodo bolje obrazloženi. Na tej točki sta se poenotili tako koalicija kot opozicija.
Mandatno-volilna komisija (MVK) je pred dnevi zavrnila predlog sodnega sveta, da bi za okrožno sodnico na slovenjgraškem sodišču izvolili Silvo Jančič. Iz največje koalicijske stranke SMC so sporočili − tem pomislekom pa ni oporekala nobena parlamentarna stranka −, da ne bodo dovolili nadaljnjega povečanja števila sodnikov, če, tako pravi Bojan Dobovšek, ne bo jasno, zakaj bi to bilo treba, in če sodni svet ne bo povsem jasno povedal, kakšna merila je upošteval pri izbiri kandidatov. Še posebej če kdo od kandidatov za sodniško funkcijo v nasprotju z načelom postopnosti, ki ga sicer zagovarjajo v sodstvu, preskoči kakšno stopnico pri kariernem napredovanju.
Poslanci niso kraljica
V konkretnem primeru se jim zdi sporno, da se Silva Jančič kot strokovna sodelavka takoj lahko poteguje za mesto okrožne, ne pa okrajne sodnice. Ali, kot je dodal Jani Möderndorfer (Zaab), poslanci niso kraljica Elizabeta, ki ji prinesejo napisan tekst in ga mora v britanskem parlamentu samo še prebrati. Vloga državnega zbora ni, da samo protokolarno potrjuje predloge sodnega sveta.
To je drugi primer, da je imela mandatno-volilna komisija zadržke do predlogov sodnega sveta. Že januarja je soglasno zavrnila kandidaturo odvetnice Anite Dolinšek za sodnico na Višjem sodišču v Celju. Odvetnica je to pospremila z besedami, da je sodstvo ujetnik politike, ne pa neodvisna veja oblasti.
Predsednik sodnega sveta vrhovni sodnik Janez Vlaj pravi, da ga dogajanje v mandatno-volilni komisiji skrbi, »saj ne gre več za prekinitev dosedanje prakse pri izvolitvi sodnikov, ampak za nadaljevanje oziroma vzpostavljanje neke nove«. Ker pa postopek še ni končan, se do primera ni hotel opredeljevati. MVK je namreč sklenila, da mora sodni svet do prihodnjič navesti razloge za povečanje števila sodnikov in odločilne razloge za izbiro kandidatov. Dr. Igor Kaučič z ljubljanske pravne fakultete je prepričan, da bi morali državnemu zboru odvzeti pravico do izvolitve sodnikov.
»Ustavnopravna stroka je v zvezi z izvolitvijo sodnikov enotna. Te pristojnosti državni zbor ne bi smel imeti, glede tega smo unikum v širšem evropskem prostoru. Zato bi morali veljavno ureditev spremeniti,« meni dr. Igor Kaučič, predstojnik katedre za ustavno pravo.
Po odločitvi mandatno-volilne komisije (MVK) državnega zbora, ki je že drugič zavrnila predlog sodnega sveta za izvolitev kandidatov za sodniško funkcijo (o tem bo spet odločala v četrtek), se zdi, da se na novo vzpostavljajo razmerja med dvema vejama oblasti, ko gre za kadrovanje v sodstvu. Poslanci so se očitno odločili, da ne bodo, kot je dejal eden izmed njih, kot ovce sledili predlogom sodnega sveta in samo z dvigom rok potrjevali imena kandidatov za nove sodnike. Pričakujejo bolj utemeljene obrazložitve, tudi zato, ker smo po številu sodnikov v evropskem vrhu.
Ven s politiko
O njihovem številu sicer odloča vrhovno sodišče. Kot so nam pojasnili, se to zmanjšuje že od leta 2009, ko jih je bilo 1077, 1. junija letos pa jih je bilo 924. Število sodnikov v Evropi sicer v povprečju raste, opozarjajo na vrhovnem sodišču.
Veljavna ureditev se jim s sistemskega vidika zdi problematična, saj gre pri izvolitvi sodnikov na koncu za politično odločitev, kar tudi s stališča sistema zavor in ravnovesij ni ustrezno, na kar nas opozarja tudi Greco. Ali kot pravi Igor Kaučič: »Ustavnopravna težava pri nas je, ker končno odločitev opravi državni zbor kot najbolj politično opredeljeno telo. Zato je načelo delitve oblasti močno razvednoteno, saj lahko politika vedno povozi strokovne utemeljitve sodnega sveta. Čas je, da bi o tem vprašanju spet opravili razpravo in razmislili o drugačnem načinu volitve sodnikov, denimo da bi to pristojnost prenesli ali na sodni svet ali na predsednika republike. Če bi se odločili za zadnjo rešitev, bi to bi pomenilo, da bi morali sodni svet sestavljati zunanji kandidati, ki jih ne bi več predlagal predsednik republike, kot to velja zdaj.«
Nadzor
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek poteze MVK ocenjuje kot prekinitev dosedanje prakse, in vnos »političnih vatlov v strokovne in vsebinske presoje sodstva. Sodstvo pa je tista veja oblasti, ki edina lahko učinkovito nadzira drugi dve (politični) veji oblasti, zato so želje politike po pridobitvi možnosti vpliva na delovanje sodstva velike. To kažejo tudi zadnji dogodki v državnem zboru.«
Skrbna izbira
Sodni svet poudarja, da izbiro kandidatov za sodniška mesta opravlja zelo skrbno. Zaveda se namreč, da kakovost sodstva kot celote temelji na kakovosti posameznega sodnika. Dobrega sodnika pa ne odlikuje le odlično razumevanje prava, ampak tudi razgledanost, sposobnost samostojnega mišljenja, občutek za temeljno pravičnost ter pogum.
Prav različnost sodnikov po spolu, svetovnonazorskem prepričanju, delovnih in življenjskih izkušnjah pripomore k bolj celovitemu obravnavanju in pravičnejši odločitvi. Sodni svet poslancem državnega zbora ne odreka njihove pravice, da se opredelijo do vprašanja, ali naj določenemu kandidatu, ki kandidira za sodnika, izrazijo podporo ali ne. Ni pa v njihovi pristojnosti ponovna presoja strokovnih kriterijev, po katerih je bil posamezni kandidat izbran izmed vseh prijavljenih kandidatov in predlagan državnemu zboru v izvolitev.
Nova sestava sodnega sveta
Državni zbor bo 18. junija odločal o dveh novih članih sodnega sveta, saj se mandat izmed zunanjih članov izteče notarju Andreju Škrku in dr. Katarini Zajc z ljubljanske pravne fakultete. Borut Pahor v izvolitev predlaga ljubljansko notarko Natašo Erjavec, dr. Vida Jakulina z ljubljanske pravne fakultete, mariborsko odvetnico Majo Praviček in dr. Grega Strbana, prav tako z ljubljanske pravne fakultete. Tudi sodniki bodo izmed sebe volili tri nove člane, mandat se izteče sodnicam Janji Roblek, Darji Krajšek Novak in Mariji Bovha.
