Politika obljubila, da novinarjev ne bo preganjala

Ljubljana – Koalicija in opozicija sta si edini, naj vlada do marca pripravi predlog spremenjenega kazenskega zakonika, ki bo zaščitil novinarje pred kazenskim pregonom – trenutno so v postopku štirje – zaradi razkritja tajnih podatkov v primerih, ko za njihovo razkritje obstaja javni interes.

Danes je bila na predlog Združene levice skupna seja parlamentarnih odborov za pravosodje in za notranje zadeve, razlog pa je sedanje kazensko preganjanje novinarjev zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov Sove.

Brez glasu proti so poslanci podprli načrte pravosodnega ministrstva, da do marca pripravi spremembe kazenskega zakonika, po katerem pregon zoper novinarje ne bi bil dopusten, če bi za razkritje tajnih podatkov obstajal javni interes.

Kako iskreno politika podpira dekriminalizacijo objave tajnih podatkov, bo znano v mesecu dni. Pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je napovedal, da spremembe ne bodo zadevale le tega vprašanja, ampak tudi nekatere druge popravke, je spomnil, da je spreminjanje kazenskega zakonika zahtevna naloga. Pojasnil je, da se sprememb lotevajo na način, ki bo jasneje odražal in varoval tako svobodo medijev kot tudi javni interes v širšem smislu.

Predlog naj bi določal, da naj ne bi bila kaznovana oseba, ki bi javnosti razkrila očitno protipraven poseg države v človekove pravice in njegove svoboščine ali pa zlorabo pooblastil, ki bi jih zagrešili državni organi oziroma njihove službe. Stališčem ministra se je pridružilo tudi notranje ministrstvo.

Manj od pričakovanega

Toda napovedane spremembe so manj, kot si želi Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Po besedah njegove generalne sekretarke Špele Stare je to, kar predlaga ministrstvo, preozka formulacija. DNS zato pripravlja konkreten predlog sprememb kazenskega zakonika: predlagajo, da objava tajnih podatkov, ki je v javnem interesu, ni kazniva. Hkrati pa bo DNS zahteval tudi dekriminalizacijo vseh dejanj zoper čast in dobro ime, saj menijo, da je kazensko preganjanje novinarjev zaradi medijskih objav nesprejemljivo.

35 minut

Skupna seja odborov je trajala 35 minut. K besedi se je poleg predlagateljev seje prijavil samo poslanec Zaaba Peter Vilfan. Organom pregona je očital, da kljub sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki razlago evropske konvencije o človekovih pravicah prilagajajo novim časom in okoliščinam, »še vedno nastopajo s pozicije avtoritarnega oblastnika, ki brez premisleka o tem, kaj v določenem primeru predstavlja javni interes, posegajo v novinarsko svobodo izražanja oziroma svobodo tiska«.

Pogoje za pregon določa DZ

Ne glede na prihodnje spreminjanje kazenskega zakonika to seveda pomeni, da za štiri novinarje, ki so se že znašli v (pred)kazenskih postopkih zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov Sove, in sicer Anuška Delić (Delo), Meta Roglič in Peter Lovšin (Dnevnik) ter Erik Valenčič (RTV SLO), te ne bodo veljale.

Današnje skupne seje odborov se sicer ni udeležil noben predstavnik vrhovnega državnega tožilstva. Kot je opozoril generalni državni tožilec Zvonko Fišer, je tožilstvo samostojen državni organ, njegova naloga pa je sprožiti in izvajati kazenski pregon, ko so izpolnjeni pogoji zanj. Te pogoje določa zakonodajalec, to je državni zbor (DZ), in izključno sodišče je pristojno odločiti o obstoju kaznivega dejanja in o kazenski odgovornosti zanj.