Tiskane izdaje
Ljubljana - Ne le zdravniki, žrtve nasilja so tudi medicinske sestre. Raziskava leta 2011 je pokazala, da je bilo kar 30 odstotkov medicinskih sester žrtev fizičnega nasilja pacientov, največ v urgentnih ambulantah in domovih starejših. Reforma zdravstva je nujna, opozarjajo zaposleni.
Kar 216.000 bolnikov čaka na prvi pregled zdravnika, preiskavo ali operacijo, od tega 39.965 bolnikov nad dopustno čakalno dobo, ki jo določa zakon, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja za avgust. Zaradi dolge čakalne dobe je država, ki zagotavlja izvajanje zdravstvenega varstva, vsaj 39.000-krat v nezakonitem položaju, prav toliko bolnim pa se zaradi čakanja zdravje slabša.
Na prvi pregled prostate
Razmere se slabšajo tako za bolnike kot za zdravnike. Letos je na voljo slabih osem milijonov evrov za odpravo starih čakalnih dob, po oceni zdravstvene blagajne bi jih potrebovali okoli 120. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je za več tisoč uroloških in ledvičnih bolnikov skupaj odobrila 199 dodatnih operacij. »Politiki državljanom obljubljajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki jih ni mogoče uresničiti,« pravi Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides.
Proti »štepanju« bolnikov
Bolniki so nezadovoljni predvsem iz dveh vzrokov: zaradi predolgih čakalnih dob, ko pa pridejo na vrsto, ima zdravnik zanje v ambulanti zelo malo časa. Zdravniki si zato prizadevajo za sprejetje standardov in normativov svojega dela, po katerih bi imeli za bolnike več časa: splošni zdravnik približno 15 minut, specialist pa 20. Pripravljajo se tudi na stavko.
»Zadnji tragični dogodek kaže, kako zelo narobe je, da mora zdravnik pregledati 60 bolnikov na dan. Ministrici smo kot svojo prvo prioriteto pred dvema letoma, ko je začela mandat, predstavili standarde in normative svojega dela. Če bi imela politika občutek za paciente - ne za zdravnike -, bi standarde in normative morala že sprejeti. Ker pa je tako vase zagledana, da jih niti dobro ne prebere, nič ne naredi za izboljšanje zdravstva,« o razmerah pravi Kuštrin.
Modro knjižico standardov in normativov so sestavili že leta 2011. Ta med drugim predvideva, da bi imel zdravnik v splošni in pediatrični ambulanti od 12 do 18 minut časa za pacienta, specialist 20 minut za prvi pregled, od 10 do 15 za kontrolnega, za konziliarni pregled 30 minut in tako naprej. Šele z uveljavitvijo standardov in normativov bodo pacienti oskrbovani tako, kot zahteva zakon o pacientovih pravicah.
A ker se ministri menjujejo kot po tekočem traku, jih nima kdo sprejeti. Milojka Kolar Celarc, ki je ministrica že dve leti, na tem področju tudi še ni naredila ničesar. Napovedala je, da bodo septembra začeli spremljati normative dela zdravnikov v šestih bolnišnicah, a tako Kuštrin kot tudi Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice, pravita, da je to izguba časa, saj vsi vedo, da nekateri zdravniki delajo premalo, drugi preveč, tretji ravno prav, zato je treba ukrepati in normative uveljaviti. To bo - seveda - po drugi strani pokazalo, koliko zdravnikov v Sloveniji resnično manjka za pregled vseh bolnikov.
Infografika: Delo
Do zdravstvenih normativov šele 2025?Odkar so se zdravniki februarja začeli z ministrico končno pogajati za novo kolektivno pogodbo, so na 13 pogajanjih sprejeli člen o normativih. »Zapisano je, da bodo uveljavljeni standardi in normativi, a hkrati, da je treba upoštevati strateške dokumente in obračunske modele ZZZS. Strateški dokument ministrice predvideva uveljavitev standardov v primarnem zdravstvu šele leta 2025, obračunski modeli pa zahtevajo pregled čim več bolnikov po zeleni knjigi, torej 'štepanje' bolnikov. V to ne bomo privolili,« pravi Kuštrin.
»Zdravnik mora pregledati 30, 40 ali celo 60 bolnikov na dan, nato pa kazensko odgovarja, če je kaj narobe. Kateri direktor bi prevzel funkcijo, če bi moral zaradi napake pri delu ali zaradi primanjkljaja v zapor? Za politike to velja še bolj. Politiki obljubljajo državljanom vse pravice iz zdravstvenega zavarovanja za polovico manj denarja, kot ga ima Avstrija. To je žal nemogoče. Ljudje so zato nezadovoljni. Nezadovoljstvo potem usmerijo v zdravnike in druge zdravstvene delavce. Nezadovoljstvo se spremeni v sovraštvo, žrtve so sestre in zdravniki. Za ta položaj je odgovorna politika, ki vsa leta obljublja pacientom vse, takoj in zastonj, tega pa ne morejo dobiti,« meni Kuštrin.
Oktobrska stavka vse bolj verjetna
V vseh zdravstvenih domovih in bolnišnicah je Fides julija ustanovil stavkovne odbore, ki se že pripravljajo na stavko. Če ta bo, bo oktobra, pravi predsednik Fidesa. Po njegovih besedah bodo stavko napovedali mesec dni pred začetkom, tako da se bodo lahko vsi pripravili na njo, dolga pa utegne biti kot leta 1996. Fides se je že trikrat obrnil po pomoč k predsedniku vlade Miru Cerarju, a iz njegovega kabineta niso niti odgovorili.
Pač pa je Cerar sprejel predsednika zdravniške zbornice Andreja Možino, ki je v imenu zdravništva ministrici Milojki Kolar Celarc izrekel nezaupnico že decembra lani. Skupina strokovnjakov reformo pripravlja mimo nje. »S pripravo reforme mimo ministrice ji ponovno izrekamo nezaupnico. Vse bolj postaja jasno, da ministrica sploh ne razume stvari, od nje ni nič in reforme ni sposobna izpeljati. To je izguba časa. Potrpežljivo bomo delali in vabljeni bodo vsi, ki so za mizo pripravljeni kresati mnenja,« napoveduje Možina.
Dvanajsterico za pripravo reforme nameravajo razširiti s poznavalci iz različnih političnih opcij, ki so mednarodno razgledani. V skupini so tudi zavarovalničarji, kar je logično, saj brez zavarovalnic ne more biti reforme. Kdo jih plačuje za pripravo reforme? »Nihče nič. Sestajamo se popolnoma volontersko v prostorih zbornice in zbornica skuha kavo. To je vse. Zaradi neodvisnosti in občutljivosti teme je to zelo pomembno. Interesi so legitimni, a skupina je sestavljena tako, da ne bodo mogli drug drugega nadvladati,« je optimističen Možina.
