Polnoletno čakanje na pripravništvo

Sodišča nimajo dovolj sredstev za povračilo stroškov pripravnikom.

Objavljeno
18. april 2017 21.04
Študenti Fakultete za socialno delo opozarjajo na nujno ureditev opravljanja pripravništva. Ljubljana, Slovenija 21.aprila 2015.
Sandra Hanžič, Majda Vukelić
Sandra Hanžič, Majda Vukelić

Ljubljana –Odbor za pravosodje bo na predlog Mladinskega sveta Slovenije danes obravnaval alarmantne razmere na področju pripravništev. Kandidatov je zadnja leta vse več, mnogi nanj čakajo tudi po deset let, ena od kandidatk že skoraj dvakrat toliko.

Na opravljanje obveznega sodniškega pripravništva čaka 4500 diplomantov, kažejo zadnji podatki vrhovnega sodišča iz januarja. Število je v resnici nekoliko manjše, saj se nekateri za opravljanje pripravništva prijavijo na vsa sodišča. Poleg tega se nekateri prijavijo na obe možnosti - na volontersko in na pripravništvo z delovnim razmerjem, torej da se v času pripravništva zaposlijo na sodišču.

Infografika: Delo

Kljub temu so podatki o čakalnih dobah skrb vzbujajoči. Kandidatka, ki je na seznam uvrščena najdlje, bi lahko v času od uvrstitve nanj pa do danes dočakala polnoletnost, saj se je v vrsto postavila že leta 1999. A ljubljansko, mariborsko, celjsko in koprsko sodišče lahko na pol leta, na kolikor pripravljajo prednostni vrstni red čakanja, sprejmejo le za prste ene roke kandidatov.

Ni načrta za skrajšanje vrst

V Mladinskem svetu Slovenije trdijo, da pravosodno ministrstvo ni pokazalo interesa za ureditev dolgih čakalnih vrst. Država, ki je uvedla takšen sistem pridobivanja strokovnega naziva, mora imeti odgovornost, da diplomantom omogoči kakovostno pripravništvo, ki zagotavlja socialno in ekonomsko varnost. Opravljeno pripravništvo je pogoj za pristop k pravniškem izpitu, po katerem lahko diplomanti začnejo sodniško, tožilsko, odvetniško ali notarsko kariero.

S pravosodnega ministrstva so sporočili, da končujejo pripravo tez za nov zakon. Vlada naj bi ga sprejela do konca leta. Za zdaj poskuša ministrstvo problem reševati z 200.000 evri lastnih sredstev, s katerimi bi sodišča razpolagala za sprejemanje volonterjev, vendar to po mnenju vrhovnega sodišča ni ustrezna rešitev.

Da se od leta 2014 niso zgodili občutni premiki, pravi tudi direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden. »Ministrstvo je tedaj pripravilo predlog zakona, ki bi tudi po oceni sodišč vsaj delno uredil problematiko, vendar novela ni doživela soglasja.«

Volonterskim pripravnikom je po zakonu o delovnih razmerjih od leta 2013 treba povrniti stroške za prevoz na delo in prehrano. Za ljubljansko višje sodišče to, denimo, predstavlja približno 250.000 evrov na leto, kar je tri četrtine sredstev, ki jih imajo za redno poslovanje sodišča. »Tega si sodišče ne more privoščiti. Zato od takrat volonterskih pripravnikov ne vabimo, imamo pa odprtih 91 pripravniških mest za tiste, s katerimi sklepamo delovna razmerja,« še pravi Grden.