Polovica naših evroposlancev problematičnih

 Trije najemajo pri svoji politični stranki, eden pa pisarno uporablja »mešano«.

sre, 31.05.2017, 08:00

Preberite tudi: 

V evropisarnah vsako leto ponikne 39 milijonov evrov

Dno dna

Novinarji iz vse EU tožijo evropski parlament

Več o Projektu Evroposlanci preberite v našem spletnem DOSJEJU.

Ljubljana – Pregled lastniškega ozadja evroposlanskih pisarn Slovencev pri polovici ni pokazal posebnosti, pri polovici pa je. V nasprotju s preštevilnimi kolegi v drugih državah imajo sicer vsi slovenski evroposlanci svoja spletna mesta, kjer korektno navajajo naslove svojih pisarn. Za njimi ni bilo treba kopati.

Pisarne vseh osmih slovenskih evroposlancev se nahajajo v Ljubljani. Pisarne Iva Vajgla, Patricije Šulin, Romane Tomc in Milana Zvera so za Bežigradom, pisarna Tanje Fajon na ljubljanskem Mirju, pisarne Lojzeta Peterleta, Franca Bogoviča in Igorja Šoltesa pa v mestnem središču.

Pregledali smo lastništvo vseh evropisarn in pri Bogoviču, Vajglu, Fajonovi in Šoltesu nismo odkrili povezav s političnimi strankami ali poslanci osebno. Drugače je bilo v primerih Šulinove, Tomčeve, Zvera in Peterleta. Prvi trije imajo pisarne v stavbi na Trstenjakovi ulici 8, ki je v lasti njihove politične stranke SDS, Peterle pa ima na naslovu svoje evropisarne registrirane tri pravne osebe, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je.

Najem pri politični stranki

Po pravilih evropskega parlamenta (EP) lahko evroposlanec najame pisarno tudi pri svoji politični stranki, če je najemnina tržna in če je evroposlanska pisarna ločena od preostalih pisarn ter jasno označena kot pisarna, namenjena za evroposlansko delo. Evroposlanec mora zagotoviti, da se uporablja izključno za delo v evroposlanskem mandatu.

Poslance iz vrst SDS smo tako vprašali, ali stranki plačujejo najemnino, in če jo, kolikšna je. Če je ne plačujejo, pa nas je zanimalo, za kaj porabijo 4342 evrov, ki jih na mesec prejmejo od EP.

Na sedežu stranke SDS na Trstenjakovi imajo pisarne trije evroposlanci: Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver. Foto: Leon Vidic/Delo

Poslali so skupni odgovor, v katerem so pojasnili, da pravila porabe »strogo upoštevajo in skladno z njimi tudi ravnajo, ko gre za ravnanje s parlamentarnimi proračuni«. Potrdili so, da evroposlanske prostore najemajo pri stranki SDS »skladno s pravili EP ter skladno s pogodbo o najemu«. Dodali so, da SDS te najemnine »prikazuje tudi v svojih poslovnih knjigah, ki jih nadzoruje Računsko sodišče RS«.

Poslali smo prošnjo za dodatna pojasnila, saj nas je zanimalo, kolikšno najemnino plačujejo in kako zagotovijo, da so prostori evroposlancev Zvera, Tomčeve in Šulinove ločeni od preostalih prostorov stranke in da se v njih opravlja izključno evroposlansko delo. Ta vprašanja so ostala neodgovorjena.

Preberite tudi:

V evropisarnah vsako leto ponikne 39 milijonov evrov Novinarji so po vsej EU iskali pisarne evroposlancev, ki jih financira evropski parlament. Našli so jih le za 66 odstotkov vseh poslancev

Peterletove ustanove

Evroposlanec iz vrst NSi Lojze Peterle na naša vprašanja v zvezi s svojo evropsko pisarno, ki je na Cankarjevi cesti 11, ni odgovoril.

Na istem naslovu kot njegova pisarna sta namreč registrirana Društvo združena Evropa in ustanova Fundacija Lojzeta Peterleta, ki ju je ustanovil prav Peterle. Poleg tega je na tem naslovu registriran Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, ki ga je ustanovil Peterle, predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak in drugi vplivni člani stranke. Še več, evroposlančev lokalni asistent Andrej Černigoj je po podatkih Ajpesa celo zastopnik Fundacije Lojzeta Peterleta.

 

Na sedežu evropisarne poslanca Lojzeta Peterleta so registrirane tri z njim povezane pravne osebe. Na vprašanja o tem ni odgovoril. Foto: Leon Vidic/Delo

Pravila EP so jasna – v evropskih pisarnah ni dovoljeno opravljati dela, ki ni povezano z evroparlamentarsko dejavnostjo. To je potrdila tudi predstavnica za odnose z javnostmi parlamenta Marjory van den Broeke: »Tako je, pisarna mora biti uporabljena izključno za evroposlančevo parlamentarno delo.« Vprašali smo jo še, ali sme evroposlančev lokalni asistent delovati kot zastopnik institucije, ki jo je ustanovil evroposlanec in v nasprotju s pravili deluje na naslovu evropske pisarne, a njeni odgovori niso bili več jasni. Poigravala se je celo z mislijo, da gre nemara le za delo, povezano z mandatom poslanca EP. Prav vse poslance smo še vprašali, ali bi bili pripravljeni razkriti račune za stroške, ki so jih imeli z opravljanjem poslanske funkcije v letih 2015 ali 2016. Vsi so zagotovili, da denar porabijo skladno s pravili EP.

Od osmih je le Šoltes odgovoril, da je pripravljen razkriti svoje račune, ne pa tudi predati novinarjem kopije. Fajonova je zapisala, da jih je pripravljena razkriti pristojnim organom, »saj v pisarni vodimo natančno mesečno evidenco za vsa leta mojega mandata«.

Poslanci Zver, Peterle, Tomčeva, Bogovič in Šulinova so pojasnili, da bodo spoštovali odločitev EP, če bo ta spremenil sklep, s katerim je določil, da se podatki o porabi evroposlancev varujejo.

***

Več o Projektu Evroposlanci preberite v našem spletnem DOSJEJU.

Prijavi sovražni govor