Tiskane izdaje
Konvencija OZN proti korupciji
Namen konvencije OZN proti korupciji, ki je bila sprejeta pred desetimi leti, Slovenija pa jo je podpisala leta 2008, je spodbujati in krepiti ukrepe za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje korupcije in boj proti korupciji, spodbujati, olajšati in podpirati mednarodno sodelovanje in strokovno pomoč pri preprečevanju korupcije in boju proti njej, vključno z vračanjem premoženja, in spodbujati integriteto, odgovornost in ustrezno vodenje javnih zadev ter upravljanje javnega premoženja. Urad OZN za droge in kriminal je pregledal izvajanje dveh poglavij konvencije, in sicer poglavje Inkriminacija in kazenski pregon ter Mednarodno sodelovanje.
Uspehi in dobre prakse
V poročilu o pregledu Slovenije glede izvajanja konvencije OZN proti korupciji urad ugotavlja, da se nekateri deli konvencije uspešno izvajajo. Slovenija ima ustrezno ravnotežje med imunitetami javnih uslužbencev za opravljanje njihove funkcije in možnostjo učinkovitih preiskav, pregona in sojenja storilcem korupcijskih kaznivih dejanj. Uzakonjen je tudi sistem odvzema premoženja in končnega odvzema premoženja, ki je pridobljeno s kaznivimi dejanji. Dostop do bančnih informacij je zagotovljen organom pregona in Komisiji za preprečevanje korupcije.
Priporočila na področju kazenskega pregona
Vlada, ki se je konec oktobra seznanila s poročilom urada OZN, je v sporočilu za javnost predstavila le uspehe in dobre prakse pri izvajanju konvencije, ki jih je ugotovil urad. Priporočila oziroma − jasneje povedano − zahteve pa je kar zamolčala. Urad pričakuje, da bomo popravili definicijo javnega uslužbenca in jo uskladili z določbo konvencije, zlasti glede oseb, ki izvajajo storitve v javnih agencijah oziroma podjetjih. Osebe brez poslovodnih odgovornosti se namreč tudi štejejo med javne uslužbence.
Spremembe kazenskega zakonika
Potrebne so tudi spremembe zakonodaje glede poneverbe, pasivne zlorabe položaja in podkupovanje v zasebnem sektorju tudi za ravnanja, ki niso povezana s sklenitvijo ali ohranitvijo pogodbe. Prav tako priporočajo kriminaliziranje nezakonite obogatitve. Pričakujejo, da bomo dopolnili kazenski zakonik tako, da bo sankcioniran tudi »prenos« in »prikrivanje in zakrivanje« prave narave, lokacije premoženja, razpolaganja z njim, gibanja ali lastništva premoženja ali pravice v zvezi z nepremičnino. Sankcionirano mora biti tudi pripravljanje na korupcijsko kaznivo dejanje. Razmisliti moramo o sprejetju ukrepov, ki bi omogočili odstavitev, začasno odstavitev in premestitev javnih uslužbencev, podobno kot že obstajajo pri sodnikih in tožilcih, ko so ti obtoženi kaznivega dejanja.
Odvzem premoženja
Glede na zapletenost korupcijskih postopkov je treba podaljšati stroge roke za naloge za zaseg in zamrznitev premoženja. Prenoviti moramo sistem za upravljanje zamrznjenega, zaseženega ali odvzetega premoženja, da bi lahko na primer premoženje podjetij učinkovito upravljali. Omogočiti je treba zamrznitev, zaseg in odvzem prihodkov in drugih ugodnosti, ki izhajajo iz premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Gre za prihodke iz premoženja, v katero so se koristi spremenile, oziroma prihodke iz nepremičnin, ki so bile povezane s kaznivimi dejanji.
Mednarodno sodelovanje
Urad OZN priznava, da imajo slovenski organi bogate izkušnje pri zagotavljanju različnih vrst mednarodne pravne pomoči, vključno s sledenjem, pri zamrznitvi, zasegu in odvzemu premoženja. Prav tako dobro je sodelovanje na področju kazenskega pregona pri pranju denarja. Kljub temu pa urad tudi na tem področju vidi možne izboljšave. Priporoča spremembo zakona, da bi bila možna izročitev osumljencev tudi za države pogodbenice, ki niso države članice Evropske unije. Priporočajo nam še povečanje obsega uporabe posebnih preiskovalnih metod na vsa korupcijska kazniva dejanja.
Spremembe so smiselne
Predlagane spremembe, ki jih navaja urad OZN v poročilu, so po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije smiselne, njihova implementacija bi izboljšala skladnost naše kazenske zakonodaje s konvencijo. Vendar komisija za zdaj nima podatka o tem, ali bodo predlogi upoštevani, na kakšen način in kdaj, saj je za implementacijo predlaganih dopolnitev pristojno ministrstvo za pravosodje. Tudi nam ni uspelo izvedeti, kaj o tem mislijo na ministrstvu za pravosodje. Sporočili so le, da so se seznanili s priporočili in jih bodo preučili.
