Tiskane izdaje
Ljubljana – Na jutrišnjem pogovoru ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem v Ljubljani je mogoče pričakovati, da bo uradna Slovenija po današnjem pogovoru s predstavniki slovenske manjšine predlagala kompromisno rešitev glede deželne ustave.
Od pogovora z glavarjem Kaiserjem bo odvisno, kako bo v prihodnje ravnala slovenska vlada, je dejal Erjavec, a pričakovati je, da bo osnutek deželne ustave spremenjen tako, da bo poleg nemškega jezika navedena tudi slovenščina kot uradni jezik dežele, ali pa bo člen, ki navaja nemščino kot edini jezik, umaknjen. Takšno stališče bo na srečanju s Kaiserjem zagovarjal Erjavec, ki se je včeraj zadržal na uri in pol dolgem pogovoru s predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij in politične stranke na avstrijskem Koroškem.
Po srečanju so vsi udeleženci pogovora izražali optimizem, ker so prepričani, da se bo z lokalnimi politiki vendarle mogoče dogovoriti. Poleg tega so poudarjali, da so se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih zelo spremenile v korist slovenski manjšini. Tako kot Erjavec tudi predstavniki slovenske manjšine računajo na to, da je Kaiser naklonjen manjšini, zato pravijo, da vzroka za vznemirjenje ni. Dobra plat zgodbe, ki se je začela zapletati ob spremembi koroške deželne ustave v Avstriji, je, da bo po letu 1918 znova omenjena slovenska narodna skupnost na deželni ravni, problem pa je nastal zaradi deželnega jezika, saj ljudska stranka predlaga, da je to le nemški jezik.
Ko se je pred meseci sprožilo kolesje ustavnih sprememb na avstrijskem Koroškem, se je zdelo, da večjih težav ne bo, da so bile spremembe pripravljene v duhu 21. stoletja, narodne pomiritve, postopnega reševanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem in dobrih sosedskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo.
Slovenci prvič po letu 1918
Zato je bila pred tednom dni slovenska javnost dokaj presenečena nad protesti dela slovenske narodne skupnosti v Celovcu, ki so javno izražali nestrinjanje s tem, da bi nova ustava na deželni ravni priznavala zgolj nemški jezik. Gre za predlog avstrijske ljudske stranke (ÖVP), sicer koalicijske stranke na deželni ravni s socialdemokrati in zelenimi, da bo podprla spremembo ustave le, če bo v njej zapisano, da je na avstrijskem koroškem uradni jezik le nemški jezik.
Kot so včeraj poudarili predstavniki slovenske narodne skupnosti po srečanju z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem ter ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem, je pozitivno, da predlog sprememb ustave po letu 1918 znova omenja slovensko narodno skupnost kot del dežele. Seveda je nastal zaplet s predlogom ljudske stranke, pri čemer, pravi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk, so se nekateri ušteli. »Tisti, ki predlagajo nemščino kot edini jezik, so se taktično ušteli. Verjetno so menili, da bodo dobili prednost, a se to ni zgodilo, ker je vzdušje večinsko jasno tako na deželni ravni kot v celotni Avstriji. To je pozitivno, še pred nekaj leti si tega ne bi mogli predstavljati,« je pojasnil Vouk.
Panika ni potrebna
Rudi Vouk pravi, da pravic, ki jih ima slovenska manjšina, ni mogoče odpraviti z deželno ustavo, razprava, ki se je odprla o temi deželnega jezika, pa bi lahko po njegovem dala odgovor na vprašanje, ali je Avstrija in s tem Koroška pripravljena narediti kaj več, kot to zahteva minimum iz zvezne ustave ali evropskih standardov.
Ob tem je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) Marjan Šturm poudaril, da sta Slovenija in Avstrija članici EU in Sveta Evrope in kot takšni morata spoštovati normativno zakonodajo, ki ščiti manjšine skupaj z dvema konvencijama. Šturm pa je posebno misel namenil slovenski javnosti in medijem. »Če bi prebirali medije v Sloveniji v zadnjih dneh, bi človek dobil vtis, da so razmere na Koroškem zaostrene. Moram povedati, da dialog dobro poteka. Deželni glavar nam je zagotovil, da se bomo še enkrat pogovorili o teh stvareh, zato sem optimist, da bomo vse težave odpravili. Slovenskim medijem lahko povem, da ni vzroka za paniko,« je dejal Šturm.
Previdnost ni odveč
Kljub optimizmu pa predstavniki slovenske narodne manjšine vendarle opozarjajo na previdnost. Predsednik Enotne liste (samostojna politična stranka koroških Slovencev) Gabriel Hribar pravi, da Slovenci formulacije, da je nemščina edini deželni jezik, ne morejo sprejeti. Tudi če takšna ureditev ne bi imela na življenje na Koroškem nobenih posledic, ni dobra za prihodnost, ker bi lahko imela dolgoročne posledice na politično in družbeno življenje v deželi. Hribar je optimist, ker je prepričan, da je prednosti dvojezičnosti in slovenskega jezika spoznala tudi širša koroška javnost, ki vidi v tem potencial, saj poznavanje slovenskega jezika prinaša koristi na gospodarskem področju. Vouk dodaja, da je prepričan, da bodo ali dodali slovenščino med deželne jezike ali pa bodo predlog ljudske stranke črtali, »vendar je treba biti kljub optimizmu previden in si pridržati tudi druge korake, če ne bomo dosegli tega uspeha«. Na vprašanje Dela, kaj bi to lahko pomenilo, je odgovoril minister Erjavec, a ni bil konkreten. Pred dnevi se je govorilo o notifikaciji avstrijske državne pogodbe pri depozitarki Ruski federaciji, a o tem včeraj na ministrstvu za zunanje zadeve ni bilo govora.
Predstavniki slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem so se zahvalili Sloveniji za podporo, sodelovanje in iskanje rešitev. »Sloveniji se zahvaljujemo za podporo, ker s tem pošilja v Avstrijo in na Koroško pomemben signal,« je poudaril Vouk. Pri tem pa zelo upajo tudi na deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki danes prihaja v Ljubljano na pogovore z Erjavcem. Kaiser se je že v nedeljo sestal s predstavniki slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in po srečanju sporočil, da bodo izboljšali zakonski osnutek, predvsem pa, kot so sporočili iz urada deželnega glavarja, »združujejo, in ne ločujejo.«
