Tiskane izdaje
Predsednika republike je po srečanju z najvišjimi predstavniki Slovenske vojske in ministrico za obrambo Andrejo Katič razumeti, da obstajajo vzroki tako za skrb kot za optimizem. Skrb vzbuja dejstvo, da Slovenija, glede na povečane varnostne izzive v okolici, premalo vlaga v razvoj in posodobitev Slovenske vojske in njenega moštva. Pri tem poudarjajo predvsem socialni položaj vojakov in nekonkurenčnost vojaškega poklica v primerjavi z drugimi poklici. Pozitivno pa je, da se proračunska sredstva vendarle povečujejo, in dejstvo, da je 7812 pripadnikov Slovenske vojske opravilo vse lani zadane naloge z odliko.
Pahor: Ne smemo več odlašati
»Za zdaj ni še nič usodno zamujenega. Ne smemo pa več odlašati. Spodbudno je, da je po daljšem času ustavljen trend padanja vojaških izdatkov, spremenjene varnostne razmere in gospodarsko okrevanje pa nam omogočajo, da obrambni sistem tudi bolj finančno podpremo,« je poziv iz predsedniške palače na Erjavčevi poslal čez cesto na Gregorčičevo, na naslov vlade.
Ministrica za obrambo Andreja Katič opozarja na pozitivni premik, saj da vlada povečuje sredstva za Slovensko vojsko za 12 odstotkov v primerjavi z letom 2016. Po njihovih ocenah bo Slovenija letos namenila 1,01 odstotka BDP. »Odpravljamo napake iz preteklosti in povečujemo sredstva za vojsko, predvsem pa prehajamo od vzdrževanja sistema k pripravi podlag za razvoj in modernizacijo Slovenske vojske,« je dejala ministrica Katičeva.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman je poudaril, da se bo stanje le še poslabšalo, če ne bomo več vlagali v opremo in izboljšanje položaja vojakov.
Odstotek BDP za vojsko
Predsednik republike se ne zavzema za izdatno in nepremišljeno »metanje denarja« v vojsko. Bo pa treba premišljeno okrepiti ne le vojaški sistem, ampak celoten varnostni sistem. Pahor meni, da je zaradi varnostnih razmer v okolici slovenska javnost doumela, da je napočil čas za večje investicije. »Javnost pričakuje, da bomo premišljeno, pametno in pregledno investirali toliko, da bo raven splošne varnosti v Sloveniji tako zavidljivo visoka, kakršno imamo ta hip,« je dejal. Po njegovem, kljub nezadostni oceni za SV, ostaja Slovenija razmeroma varna država.
Na vladi so optimistični, ker je Slovenija lani namenila za vojaške namene 1,01 odstotka BDP. Da je po dolgih letih namenila vojski več kot odstotek BDP, je predvsem posledica lanske odločitve, da nameni SV dodatnih 42 milijonov evrov. Odstotek BDP, ki ga države namenjajo za vojaške potrebe, je z izvolitvijo Donalda Trumpa v ZDA postal tudi pomembno politično vprašanje, saj se je Slovenija kot članica Nata zavezala, da bo namenila za vojaške potrebe do dva odstotka BDP.
Za več ognjene moči
Vlada je za letos predvidela 384 milijonov evrov za obrambni sistem, kar pomeni, da bi vojski namenili manj kot lani, zato je pričakovati, da bo končni odstotek konec leta 2017 višji.
Po besedah Katičeve je ministrstvo za obrambo načrtovalo, da bi vsako leto zagotovili od 30 do 35 milijonov evrov več za vojsko. Čeprav pri tem niso bili povsem uspešni, več denarja vendarle omogoča vzpostavljanje temeljev za posodobitev obrambnega sistema. Katičeva je še dodala, da bodo v prihodnje iskali dodatne vire financiranja.
Osterman je izpostavil predvsem dva problema: izboljšanje gmotnega položaja vojakov, da bi poklic vojaka postal konkurenčnejši na trgu poklicev, in večji vložek v osebno opremo vojakov in ognjeno moč SV - oklepnike 8 x 8 z avtomatskimi topovi, minomete, samohodne havbice, protioklepno orožje in sredstva za zračno obrambo.
Naborništvo ni potrebno
O uvedbi naborniške vojske je Osterman dejal, da je to politično vprašanje, predsednik Pahor pa jo je zavrnil, saj bi prehajanje od konceptov naborniške vojske k profesionalni in potem znova k naborniški lahko ogrozilo stabilnost in učinkovitost obrambnega sistema. Katičeva je spomnila, da na Morsu z ukrepi spodbujajo prostovoljno služenje vojaškega roka. Število centrov, ki to omogočajo, so povečali na štiri (doslej je bilo to mogoče le v Vipavi), poleg tega v sodelovanju z ministrstvom za delo pripravljajo ukrep, da bi se poleg povišanega nadomestila za vojake prostovoljce čas usposabljanja štel v delovno dobo.
