Ponudba strank se širi, izbrani, če sploh, bodo redki

Vlado Čuš predal stranko Zeleni Slovenije sinu Andreju, ki se tako postavlja ob bok Vebru, Dobovšku, Požarju, Kovačiču.

Objavljeno
13. marec 2018 16.09
Andrej Čuš,politik,Ljubljana Slovenija 16.06.2016 [Portret]
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana - Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, Bojan Dobovšek Dobra država, Sloga in Janko Veber, Davkoplačevalci se ne damo in Vili Kovačič, Združena desnica Aleša Primca in Franca Kanglerja ter Lista novinarja Bojana Požarja so novi politični projekti, ki se pred volitvami pojavljajo kot alternativa obstoječim strankam.

Na kongresu Zelenih Slovenije na Ptuju so včeraj izbrali novo vodstvo - dolgoletnega predsednika Vlada Čuša je po predvideni demokratični proceduri in v naprej dogovorjeni rešitvi zamenjal nepovezani poslanec državnega zbora Andrej Čuš, ki je na zadnjih volitvah nastopal kot član SDS. V tem primeru je šlo za prenos »oblasti« z očeta na sina. »S tem korakom se bomo Zeleni Slovenije zazrli v prihodnost in mladim. Pričakujemo vstop v parlament in sodelovanje v vladi, ker lahko le na ta način spreminjamo zadeve,« pravi Čuš.

Velika gneča

V petek se bo civilnodružbena organizacija Davkoplačevalci se ne damo prelevila v politično stranko, ki jo ustanavlja Vili Kovačič. Iniciativa, ki je nastala z namenom, da prepreči gradnjo drugega tira, bo, kot je pojasnil Kovačič, vodil nekdanji evropski sodnik Boštjan M. Zupančič, Kovačič in Jože Duhovnik pa bosta podpredsednika. Duhovnik je leta 2008 pred volitvami že ustanovil eno stranko, in sicer Krščansko demokratsko stranko (KDS), ki je osvojila 0,45 odstotkov glasov.    

Tudi nekdanji član SD in poslanec Janko Veber bo svoje društvo Sloga na aprilskem kongresu prelevil v politično stranko. Kot je pojasnil, imajo že zbranih vsaj 200 pristopnih izjav, sam bo kandidat za predsednika stranke, po formalni ustanovitvi pa bodo odprti tudi za sklepanje zavezništev, najbližje jim je Demokratična stranka dela - Združena levica, ki jo vodi Franci Žnidaršič.

Pred kratkim sta se Franc Kangler (NLS) in Aleš Primc (GOD) povezala in ustanovila predvolilno koalicijo Združena desnica. Do odločitve za sodelovanje je prišlo zaradi ocene, da lahko dve majhni stranki le na ta način povečata možnosti za preboj v državni zbor.

Svojo stranko je pred kratkim ustanovil še en poslanec, in sicer Bojan Dobovšek, ki je na zadnjih volitvah nastopil kot član SMC. Dobra država je politični projekt, ki naj bi po Dobovškovi oceni prispeval k izkoreninjenju korupcije v Sloveniji.

V politično areno je pred nedavnim vstopila prenovljena stranka Lista za Maribor, ki jo je brez upiranja prevzel bulvarski novinar Bojan Požar in jo preimenoval v Listo novinarja Bojana Požarja. Na ustanovnem kongresu je predstavil program 33 ukrepov, v katerih napoveduje čiščenje Slovenije.

Stranka poslovna priložnost

Socialni filozof in analitik slovenske politike Igor Pribac je prepričan, da bo za večino novih političnih strank, zlasti na desni sredini, nekaj pa je še živih iz prejšnjih mandatov, štiri odstotni prag previsoka ovira, da bi jim uspel vstop v parlament. Vsi ti novi projekti se napajajo v tlečem protisistemskem razpoloženju volilnega telesa, z »novimi« obrazi svojih voditeljev pa se skušajo ponuditi kot rešiteljice. »Ocenjujem, da skoraj nobena nima možnosti na vstop, če ne bo že pred volitvami pokazala, da je sposobna sklepanja zavezništev in združevanj,« pravi Pribac.

Zato po njegovem ne preseneča poteza Kanglerja in Primca, ki volivcem s tem prenašata pozitivno sporočilo. »Pričakujem še kakšno podobno potezo, tudi na levi strani. Razvejana ponudba na desnici je skladna s taktiko SDS, ki bi rada vnovič na oblast s pomočjo drugih strank na desnici. Ob predvideni nizki politični udeležbi lahko velik odstotek glasov, ki ne bo reprezentiran v državnem zboru, pomembno oblikuje njegovo prihodnjo strankarsko podobo,« meni Pribac.

Ob tem ne bi smeli spregledati, dodaja, da je višina državnih dotacij za stranke, ki presežejo en odstotek, dovolj visoka motivacija, da marsikomu že sama ponuja mamljiv cilj za vstop v volilno tekmo. »Volitve so za nekatere poslovna priložnost, ki je ne kaže zamuditi. Poleg dotacij si poslanski kandidati, ki delujejo v javnem prostoru lahko obetajo tudi višjo vrednost blagovne znamke njihovega imena in priimka,« še ugotavlja Pribac.