Tiskane izdaje
Bruselj ugotavlja, da so obdobja politične negotovosti in pravne ovire za reforme onemogočile Sloveniji, da se primerno odzove na neravnotežja. Zaradi tega je v času stresa pri financiranju držav v Evropi še bolj ranljiva.
Kljub majhnemu bančnemu sektorju so težave v ključnih domačih bankah resne. Najbolj so povezane s preveliko zadolženostjo podjetij. Zaradi slabih posojil so banke pod pritiskom in imajo - v primerjavi z regijo - večje težave s kapitalom. Najbrž bodo potrebovale kapitalske injekcije, ocenjuje komisija.
V Bruslju ugotavljajo, da se je okrepila povezava med šibkimi bankami in državnimi financami. Posojila podjetjem se krčijo s stopnjo, ki je višja od pet odstotkov na leto. Država je postala glavni vir kapitala in depozitov v bankah. Hkrati se mora država javnofinančno utrditi, zahtevani donosi na trgih pa se zvišujejo. Po oceni komisije bo slovenski javni dolg prihodnje leto presegel 60-odstotno maastrichtsko mejo.
Položaj še zaostruje recesija z dvojnim dnom, BDP je osem odstotkov nižji kot na vrhu leta 2008. Negativna gibanja se bodo predvidoma nadaljevala še v prihodnjem letu. Recesija zavira izboljševanje bilanc podjetij in otežuje rast novih podjetij. Plačilnobilančni presežek povezujejo z zmanjšanjem izvoza kot posledico krčenja gospodarstva in zaposlenosti. Gibanja v stroškovni konkurenčnosti da se niso obrnila, slovenski deleži na izvoznih trgih so bili izgubljeni.
Kot pozitivne korake ocenjujejo delno pokojninsko reformo konec lanskega leta in marčno reformo trga dela. Kompleksno mrežo državnega lastništva obravnavajo kot oviro za izboljšanje razmer. Tudi okvirna zakonodaja za prestrukturiranje in privatizacijo bank, ki je bila sprejeta, se še ne izvaja učinkovito.
Sloveniji svetujejo obsežno reformno strategijo in njeno verodostojno izvajanje, da bi stabilizirali finančni sektor, sprostili zmogljivosti za rast in povečali zaposlovanje. Bančni sektor potrebuje vrsto ukrepov, komisija omenja tudi privatizacijo bank. Boljše poslovno okolje bi moralo pritegniti tuje naložbe.
Stroškovna konkurenčnost bi morala preprečiti vrnitev zunanjih neravnotežij. Nadaljevati bi morali omejitve plač v javnem sektorju, prilagoditev ureditve minimalne plače in reforme trga dela.
Redno ocenjevanje makroekonomskih neravnotežij je eden od naukov, ki jih je EU potegnila iz dolžniške krize. Eden od ukrepov, ki je začel veljati predlani, je vnaprejšnje opozarjanje na negativna gibanja, ki utegnejo privesti do dolžniških in drugih težav. Slovenska nesorazmerja so bila doslej ocenjena le za resna, najhujša ocena je čezmerna. Če država dobi tak status, jih mora odpraviti. V nasprotnem primeru ji grozijo sankcije v višini 0,1 odstotka BDP. Ustreznost odziva držav bo Bruselj ocenil konec maja.
