Portret: Jurij Groznik

Novi generalni državni pravobranilec prevzema vodenje v času, ko se instituciji napovedujejo tektonske spremembe.

Objavljeno
27. september 2016 19.16
Jurij Groznik - generalni državni pravobranilec 19.septembra 2016 [Jurij Groznik,pravobranilci,Državno pravobranilstvo,pravosodje]
Majda Vukelić
Majda Vukelić

Šestinštiridesetletni magister prava Jurij Groznik je za šest let postal tretji generalni državni pravobranilec. Institucijo, katere vodenje je prevzel, pozna dobro, saj v njej službuje od leta 1999, torej večino časa svoje poklicne kariere. Pred tem je delal v odvetniški pisarni Mira Senice in Nika Sedonje.

Ker je delal na različnih pravnih področjih, ki jih obravnava državno pravobranilstvo (DP), kot odvetnik države, pravi, da je seznanjen z vsemi njegovimi dobrimi praksami pa tudi s problemi, ki so po njegovem prepričanju rešljivi ob primernem strokovnem in organizacijskem vodstvu.

Kritičen je do avtomatičnih ponovnih izvolitev – pravobranilci imajo osemletni mandat, ki jim ga dodeljuje vlada –, saj opaža, da to ustvarja nestimulativno vzdušje znotraj pravobranilstva in lahko povsem razvrednoti funkcijo, ki je izjemno zahtevna, saj ljudje, ki jo opravljajo, predstavljajo zakonitega zastopnika države, ko gre za branjenje njenih finančnih in pravnih interesov. Zato napoveduje, da bo organizacijo popolnoma prevetril, od svojih kolegov pa bo zahteval, da delo opravijo redno, pravočasno in strokovno. V razmerju do državnih organov, ki jih pravobranilci zastopajo pred sodišči, se zavzema za to, da bi imeli kot njihovi zastopniki več možnosti proste presoje.

Zadnje čase opaža porušeno medsebojno sodelovanje med zaposlenimi, kar se po njegovem kaže v negativnem delovnem vzdušju, kakovosti zastopanja in zmanjševanju ugleda. Svojim kolegom sporoča, da bo z vsakim od njih opravil letni pogovor zato, da bo dobil čim bolj verodostojne informacije, na podlagi katerih se bo odločil, kako voditi institucijo.

Obljublja večjo medijsko pojavnost državnega pravobranilstva s hitro odzivnostjo ob izpostavljenih primerih in glede vprašanj njegove umeščenosti v sistem. Če se bo v njegovem mandatu ukinilo državno pravobranilstvo in ustanovilo državno odvetništvo v okviru pravosodnega ministrstva, kar napoveduje Goran Klemenčič, bo Groznik postal generalni državni odvetnik, ki bo ohranil funkcionarski status, njegovi kolegi ga bodo izgubili in postali javni uslužbenci.

Groznik prevzema vodenje v času, ko se instituciji napovedujejo tektonske spremembe.