Tiskane izdaje
Ljubljana – Vprašanje prihodnosti Evropske unije, čemur je bil namenjeno srečanje Zbora za republiko, je neizogibno povezano tudi s prihodnostjo Slovenije. Zbor, ki je v preteklosti že odigral pomembno vlogo pri povezovanju desnice, skuša ponoviti nalogo, a se pri tem sooča s težavami.
Na Zboru za republiko so po dolgih letih znova uspeli zbrati imena, ki so v preteklosti imela pomembno vlogo pri tlakovanju poti za vzpon slovenske desnice na oblast. Od predsednikov strank tega političnega pola se je srečanja udeležil le prvak SDS Janez Janša (z zamudo skoraj pol ure), medtem ko sta ostali dve nekdanji partnerici te stranke predstavljala evropski poslanec Lojze Peterle (NSi) in Andrej Umek (SLS).
Vsi trije so bili pred dvema desetletjema opazni predstavniki Demosa. Razloge, zakaj sta bila iz teh dveh strank le »delegata,« ne pa predsednika strank, je treba iskati v zapletenih odnosih na desnici, saj predsedniki strank desnice skoraj ne komunicirajo. Kot vemo, so na zadnjem srečanju ZZR pred letom dni Za obrambo Slovenije leteli žvižgi proti Ljudmili Novak, ker je opozorila na pomanjakanje demokracije na desnici. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je nekoč skupna platforma desnice ZZR po več kot desetletju postala izpostava SDS, saj zboru predseduje France Cukjati, ki je hkrati tudi predsednik sveta SDS.
Po dolgih letih se je tudi zgodilo, da sta za skupnim omizjem sedela idejni iniciator ZZR pred več kot desetletjem Peter Jambrek in Janez Janša, ki pa sta se pred nekaj leti razšla. Razcep je bil tako globok, da je Jambrek v sicer redkih intervjujih nekajkrat ponovil, da bi se moral Janša posloviti, če želi dobro slovenski desnici in nadaljevanju izročila slovenske pomladi. Za istim omizjem sta sedela tudi Peterle in Janša, čeprav je slednji še jeseni lanskega leta ostro obračunaval s Peterletom v eni od strankarskih revij, zgodilo se je celo, da je javno odrekel podporo Peterletovim ambicijam v kandidaturi za predsednika Evropskega parlamenta.
Je bilo potemtakem omizje nekoč tesnih sodelavcev in političnih zaveznikov prvi korak k otoplitvi odnosov? Član izvršilnega odbora NSi Janez Pogorelec, ki se je tudi udeležil srečanja, meni, da je bilo v zadnjih letih porušenih preveč mostov, da bi se lahko čez noč obnovili. »Poti ni nazaj, črta je bila prestopljena in vemo, kakšen odnos ima Janša do ljudi, ko jih enkrat odpiše,« je komentiral Pogorelec.
Naslov zborovanja je sicer bil Sta Slovenija in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če – kako in kam?, zato govorniki niso preveč posvečali pozornosti slovenski notranji politiki, večinoma so se izognili celo kritiki aktualne vlade. Med nastopajočimi (poleg omenjenih še Janko Kos, Matej Avbelj, Žiga Turk, Dimitrij Rupel in Igor Senčar) so največ pozornosti in aplavza požele misli Janeza Janše.
Ta meni, da je Brexit problematičen in da sedaj spremljamo bitko za Evropo. V katastrofičnem pogledu na prihodnost je izpostavil pet problemov Evrope: nizko rodnost v primerjavi z višjo rodnostjo muslimanskih držav; rast prebivalstva v Afriki, zato je EU bogata in stara, obrobje pa mlado in revno, kar kaže na strukturni problem; radikalni islam in s tem povezan terorizem; hladno vojni apetiti Moskve in s tem povezane težave v Ukrajini in na koncu peti problem Evrope - to je, kot je dejal Janša, nedorasla politična elita držav EU. Če bo motor EU (Nemčija in Francija) na bližnjih volitvah prevzel socialistični dvojec, bo to konec zgodbe, še meni prvak SDS.
