Tiskane izdaje
Ljubljana - Spletno peticijo za znižanje plače parlamentarcev na minimalno je v petih mesecih podpisalo več kot 19.000 ljudi. Število podpisov sicer narašča iz minute v minuto.
Do sobote, ko bodo peticjo prinesli v državni zbor, pričakujejo čez 20.000 podpisov. Ali jih bo kdo v DZ tudi sprejel, še ni znano. Avtor pobude Rok Gros predvideva, da bo kdo tam, saj je dan odprtih vrat.
Podpisniki, med njimi je tudi poslanec PS Jože Kavtičnik, predlagajo, naj poslancem za osnovo velja minimalna plača, z možnostjo nagrad za uspešno delo: za višanje plač zaposlenih, gospodarsko rast, manjšo brezposelnost in preganjanje kršitev pranja »ukradenega denarja v tujini«.
Grosu se zdi pomembno, da so poslanci zgled državljanom in da so »pripravljeni biti v istem čolnu z več kot polovico zaposlenih«.
Povod za spletno peticijo so bile besede Karla Erjavca, ki bodo morda postale kdaj preroške, si želi Gros. Ta je po besedah Grosa izjavil: »Upam, da ne bomo pristali na minimalcu«. Takrat se je vprašal, »zakaj pa ne? Saj po ustavi smo vsi enaki«.
Za pobudo se je odločil, ker si želi boljše prihodnosti. »Pa ne zame, ampak za moje otroke,« je dejal. Ostal bo aktiven, kampanjo pa prepustil Primorskim puntarjem in Ljubljanskim puntarji. »Kar se je začelo, je treba dokončati, v nasprotnem bomo zgolj kopija sistema, ki nas je pripeljal tja, kjer smo.«
Veber: »Za Slovenijo ni rešitev 'stiskanje'«
Predsednik DZ Janko Veber meni, da državljani pričakujejo, da se varčevalni ukrepi, ki znižujejo njihov standard, ne bodo več sprejemali. Pobudo razume tudi kot poziv poslancev k še bolj odgovornemu delu, zlasti pri sprejemanju ukrepov, ki vplivajo na blaginjo ljudi. »Prepričan sem, da bo to velika spodbuda poslancem, da bodo v resnici veliko bolj pozorni na vsebino rešitev, ki jih bo predlagala vlada. Tudi sam menim, da je za Slovenijo rešitev gospodarska rast, in ne stiskanje,« je poudaril za Slovensko tiskovno agencijo.
Simonič: Podpisniki zavračajo neenakost
Predavatelj kulturne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti Peter Simonič, ki je bil med drugim član skupine Skupaj za Maribor!, meni, da so odzivi državljanov in ne nazadnje politike posledica domačijske socialistične dediščine političnega prostora, ki zavrača neenakost, in ekonomske krize, razmerja med plačami pa so vse večja.
Spomnil je, da so si stranke spomladi povečale dotacije (hkrati pa sprejele ostre varčevalne ukrepe v drugih sektorjih), a kljub vsemu državljani niso opazili, da bi se kaj začelo premikati na bolje. »To pa je v nasprotju z logiko kapitalistične države, kjer bi se morala z višjo plačo povečevati tudi odgovornost.«
Simonič je prepričan, da podpisniki peticije poslancem ne priznavajo prispevka k skupnemu dobru in statusa znotraj države, zato jim oporekajo plačo za opravljeno delo. »Če se od navadnih državljanov zahteva minimalna plača, ki jo je mogoče povišati z delovno uspešnostjo, naj to velja tudi za poslance. Logika je ista.«
Sam sicer meni, da je ideja podpisnikov, ki je podobna vstajniškim momentom referendumske politike, zanimiva in bi bila precedenčna, v vseh delovnih okoljih pa bi bilo zdravo imeti motivirane ljudi.
