Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob razkritju, da se je sin predsednika SDS Janeza Janše zaposlil v pisarni evroposlanke Patricije Šulin, se zastavlja logično vprašanje: kdo vse so asistenti evropskih poslancev in kako lahko to postaneš. Po raziskavi lahko ugotovimo, da pravil ni.
Slovenija ima osem evropskih poslancev v 751-članskem Evropskem parlamentu, ki je organiziran v celo množico delovnih teles, komisij in odborov. Osem poslancev v tem mravljišču različnih interesov ne pomeni veliko, a je to še vedno bolje kot nič, saj ima Slovenija tako možnost, da se sliši tudi njen glas.
Da bi bil glas evropskih poslancev bolj slišen, lahko vsak evropski poslanec zaposli nekaj pomočnikov, za kar dobi iz proračuna EP dobrih 21.000 evrov na mesec. Iz tega zneska se izplačujejo plače, stroški prevoza, malice in regresa. Poslanske pomočniške ekipe štejejo od tri do pet oseb in so po pravilu ločene v dve skupini – na bruseljske in lokalne asistente. Ekipe pomočnikov v Bruslju so običajno številčnejše, v Ljubljani pa imajo enega ali dva »lokalca«, ki skrbita za koordinacijo poslančevega dela v domovini.
Plača asistentov
Da bi si predstavljali, kolikšno plačo imajo pomočniki poslancev, je treba vedeti, da vsi poslanci nimajo enakega števila osebnih asistentov. Ker ima večina štiri pomočnike, lahko izračunamo približno plačo asistenta: če ne upoštevamo, da se iz skupne vsote plačujejo tudi dodatki, lahko pomočnik prejme do 5300 evrov plače bruto. Med poizvedovanjem, koliko zaslužijo poslanski pomočniki, noben poslanec ni navedel konkretnega podatka, dobili smo le splošen odgovor, da so »osebni prejemki vseh asistentk v skladu s predpisi in pravili evropskega parlamenta«.
Posebnih pravil pri izboru asistentov ni. Pri izboru najožjih sodelavcev imajo poslanci povsem proste roke. Med raziskovanjem, kako se izbirajo poslanski pomočniki, smo naleteli na nekaj tipičnih vzorcev: bazen iskanja sodelavcev so politične stranke, ki jim pripadajo poslanci; posamezniki, ki so jih profesionalno spremljali že pred nastopom poslanske funkcije; nekateri pomočniki pa so imeli preprosto srečo, da jih je poslanec opazil. Kot se je pokazalo že v primeru poslanke Patricije Šulin, pred tem pa tudi nekdanjega evropskega poslanca Mihe Brejca, pri izboru pomočnikov niso nič nenavadnega tudi nepotistični principi. Profili sedanjih poslanskih pomočnikov so različni, večini pa je skupno to, da so se praviloma šolali v tujini ali doma na univerzah s specializiranimi programi o Evropski uniji, vendar je mogoče med njimi najti tudi posameznike s srednješolsko izobrazbo, med katere lahko po pisanju Dnevnika uvrstimo tudi Žana Janšo.
Skopi odgovori SDS
Slovenskim poslancem smo pred dnevi zastavili več vprašanj o njihovih pomočnikih. Odgovore smo dobili od vseh poslancev, pri čemer so bili najbolj skopi v SDS. Odgovor je bil naslednji: »Vsi sodelavci evropskih poslancev ustrezajo vsem pravno-formalnim zahtevam Evropskega parlamenta za delo asistenta. Obenem poudarjamo, da je izbor najožjih sodelavcev poslancev v Evropskem parlamentu diskrecijska pravica poslancev. Prav tako vas želimo opomniti, da so vsi podatki, ki so v interesu javnosti, objavljeni na spletnih straneh Evropskega parlamenta. Za več informacij o postopkih zaposlitev in delu asistentov evropskih poslancev se obrnite na pristojne službe Evropskega parlamenta.«
Ker pojasnila Milana Zvera, Romane Tomc in Patricije Šulin niso dala odgovorov na zastavljena vprašanja, smo si pomagali z informacijami o njihovih pomočnikih, do katerih se je mogoče dokopati v arhivih.
Šulinova tako še vedno ni objavila, da je zaposlila Žana Janšo, čeprav je pred več kot tednom dni javno povedala, da postopek poteka. Dnevnik je namreč poročal, da je Šulinova zaposlila sina svojega strankarskega šefa, razlog, da ta podatek ni objavljen, pa je bil domnevni pomislek Janševega sina, da bi dejstvo, da gre za sina političnega zapornika, lahko ogrožalo tudi sam Evropski parlament. Na vprašanja o njegovi stopnji izobrazbe v SDS niso želeli odgovoriti.
Pri evropski poslanki je kot pomočnica zaposlena tudi žena Žana Janše Maja Mikanec, vendar ne pri Šulinovi, ampak pri Romani Tomc. Mikančeva je bila poslanska asistenka že pri nekdanji evropski poslanki Zofiji Kukovič, kar se je zgodilo ravno v obdobju, ko je Janez Janša v svojem kabinetu, ko je še bil premier, zaposlil hčerko Kukovičeve.
Pri poslancih SDS je opaziti še en zanimiv vzorec: nekateri pomočniki so tudi funkcionarji stranke. Peter Šuhel, ki je v pomoč Milanu Zveru v Bruslju, hkrati deluje tudi v pisarni glavnega tajništva SDS na sedežu stranke v Ljubljani kot mednarodni sekretar. Pri Zveru je zaposlen tudi Jernej Pavlin, ki je bil dolgoletni piarovec stranke SDS. Tudi Romana Tomc se je ravnala po strankarski pripadnosti, saj je za svojega asistenta v Ljubljani izbrala Blaža Pangosa, ki je tudi član sveta mestnega odbora SDS v Ljubljani.
Kandidatke, nato asistentke
Zanimiv je tudi primer Igorja Šoltesa (Verjamem/Zeleni). Za asistentko v Ljubljani si je izbral Nino Furman, ki je bila njegova tesna sodelavka na računskem sodišču, kjer je skrbela za odnose z javnostmi, Šoltes pa je bil predsednik. Pomočnice v Bruslju pa je izbral s kandidatne liste na evropskih volitvah. Mojca Blaš in Katarina Košak sta bili na kandidatni listi, tretja pomočnica v Bruslju pa je Ana Lina Merhar, ki je sodelovala v predvolilni kampanji. V Šoltesovi pisarni pojasnjujejo, da imajo vse njegove pomočnice vsaj univerzitetno izobrazbo, medtem ko tri dokončujejo magisterij.
Dobro izobražene asistente ima tudi evropski poslanec SLS Franc Bogovič, vendar lahko pri njem opazimo, da ima tri pomočnike v Ljubljani in dva v Bruslju. Po tem lahko sklepamo, da bo pri svojem delu veliko pozornosti posvečal dogodkom v domovini. Med asistente je povabil predvsem ljudi, ki so bili aktivni že v stranki – Lejlo Kogej, ki je skrbela za stike z javnostmi, in Gregorja Koširja, ki je deloval kot svetovalec poslanske skupine SLS.
Poseben primer predstavlja Ivo Vajgl, ki je v prvem mandatu organiziral celo javni razpis za asistente, izbirala pa jih je posebna komisija. Tako kot v prvem mandatu mu tudi tokrat družbo v Bruslju dela pomočnik, tuji državljan, in sicer Italijan Antonino Arlacchi.
Pri poslancema Tanji Fajon (SD) in Lojzetu Peterletu, ki opravljata drugi oziroma tretji mandat, ni bilo večjih sprememb v asistentski ekipi.
Za konec lahko ugotovimo, da je večina poslancev premišljeno izbirala pomočnike, v primeru poslancev SDS pa so poleg strokovnih veljali še kriteriji, ki bi jih lahko označili za družinske in strankarske, pri čemer ni jasno, kateri so prevladujoči.
