Tiskane izdaje
Ljubljana – Državnozborski poslanci so predsednika vlade Mira Cerarja tokrat spraševali o privatizaciji državnih podjetij, o zdravstveni reformi ter o gospodarskih ukrepih in zaposlovanju.
Ljudmila Novak, NSi, je predsednika vlade povprašala o privatizaciji državnih podjetij, ki že leta buri duhove, zadnje tedne pa slovensko družbo tudi deli za in proti privatizaciji. Miro Cerar je ponovil, da bo Slovenija nadaljevala privatizacijo 15 podjetij, proces pa mora biti transparenten, doseči je treba pravo ceno in zagotovilo kupca, da bo podjetje razvijal, ker to vodi v novo zaposlovanje. Miro Cerar je napovedal, da bo vlada v kratkem predstavila predlog prve strategije upravljanja z državnim premoženjem, vsekakor pa že zdaj ne gre za razprodajo, ampak za utemeljeno prodajo.
V dopolnitvi je Novakova ugotavljala, da se v parlamentu prevečkrat ukvarjajo z obrobnimi temami, v ozadju pa se politika bori za prevlado v gospodarskih družbah. Žal je zaradi teh vprašanj prevečkrat padla tudi vlada. Cerar je pojasnil, da je njegova vlada stabilna in da so razlike v stališčih koalicijskih partnerjev premostljive in jih bodo tudi premostili. Strokovnost in nevtralnost bo zagotovil primeren nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH). Na finančnem ministrstvu je posebna komisija seznam 47 prijavljenih že zožila, finančni minister pa nadaljuje izbiranje. Vlada bo naredila vse, kar zmore, da ne bo prevladala politika v NS SDH, da bodo v tem organu nekoruptivni ljudje z znanjem.
O predlogu Ljudmile Novak, da bi državni zbor razpravljal o privatizaciji, bodo poslanci odločali jutri, v torek, 27. januarja.
Kdaj nadzorniki SDH?
O privatizaciji in upravljanju državnega premoženja (nadzornikih SDH) je predsednika vlade povprašal tudi Marko Pogačnik, SDS. Miro Cerar je ponovil, da je njegovo stališče o privatizaciji 15 podjetij znano in nespremenjeno. V vladni koaliciji SMC in Desus razumejo pomisleke SD, hkrati pa računajo in verjamejo, da bo SD vztrajala na odločitvi o privatizaciji, ki jo je podprla kot koalicijska partnerica v prejšnji vladi, ki je postopek začela.
Vladna koalicija po Cerarjevih besedah ne pošilja negativnih signalov − ne Bruslju ne naložbenikom. V evropski komisiji ocenjujejo, da je Slovenija na pravi poti, kar potrjujejo tudi zvišane bonitetne ocene vseh agencij. Slovenija je zdaj med državami z zelo majhnim tveganjem. Strategijo o upravljanju državnega premoženja pripravljajo; Marko Pogačnik bi počasnost pri tem še nekako razumel, manj glasovanje poslancev CMC proti predlogom o pregledni privatizaciji, ki so jih pripravili v SDS. Nikakor pa Pogačnik ne razume, da na parlamentarnih mizah tudi po pol leta še ni predloga petih nadzornikov SDH.
Infrastrukturne naložbe, zaposlovanje
Kot zadnji je na premiera vprašanja naslovil koalicijski poslanec Matjaž Han, SD, ki ga veselijo pozitivni gospodarski trendi, zanimalo pa ga je, kako bo vlada rast ohranila in povečala zaposlenost, kako bo zagotovila pomoč socialno šibkim in kako se bo lotila konsolidacije javnih financ. Ter kaj bo z (infrastrukturnimi) naložbami − v tako imenovani drugi tir (novo progo med Divačo in Koprom, op. a.), v posodobitev javne železniške infrastrukture, v elektrarne na Spodnji Savi in v tretjo razvojno os.
Prvi med ministri Miro Cerar pričakuje, da se bodo ugodni gospodarski rezultati nadaljevali. Januarja letos je bilo v primerjavi z lanskim januarjem v državi več kot 25.000 manj brezposelnih, brezposelnost pa je pod desetimi odstotki. Cerar je napovedal, da bo morala Slovenija končno izkoristiti svoje prednosti: les, vodo in geostrateški položaj. In je naštel nadgradnjo javne železniške infrastrukture in drugi tir (Koper−Divača), v zvezi s tretjo razvojno osjo pa preučujejo, kaj je mogoče narediti glede na stanje dokumentacije.
Slovenija je po besedah predsednika Cerarja prijavila veliko projektov v tako imenovani Junckerjev program, izboljšuje se dostop do denarja, dela se pri odpravljanju sive ekonomije, izboljšane bonitetne ocene so dobra podlaga za nove neposredne tuje naložbe. Na tuje naložbenike računajo v vladi tudi pri infrastrukturnih objektih: pri železniškem križu se intenzivno pogajajo z državami Srednje Evrope in tudi z oddaljenimi državami, za katere bi bila Slovenija lahko vstopno mesto v Srednjo Evropo. Izjemno se je povečalo črpanje evropskega denarja; Slovenija je na desetem mestu med članicami, v zadnjih mesecih celo v vrhu. Velik multiplikativni učinek pričakuje predsednik vlade Miro Cerar od energetske prenove stavb, za kar naj bi bilo na razpolago precej denarja.
Zdravstvena reforma
Med obema privatizacijskima vprašanjema je Jani Möderndorfer, Zaab, predsednika Mira Cerarja povprašal o zdravstvenem sektorju: ali je pred nami reforma ali le lepotni popravki, kar je moč sklepati po tem, da se o zdravstveni reformi ne govori. Miro Cerar je pojasnil, da na ministrstvu pripravljajo spremembe, dejansko gre za reformo celotnega sektorja. Opozoril je na nesprejemljivo dejstvo, da je za resor odgovoren minister, z denarjem upravlja zdravstvena blagajna, odgovornosti za razvoj zdravstva pa dejansko nima.
