Tiskane izdaje
Poslanci so popoldne s 74 glasovi za in nobenim proti potrdili vladni predlog, ki upokojencem prinaša najnižjo pokojnino v višini 500 evrov. Strinjali so se, da bi pokojnina morala biti še vsaj za 117 evrov višja, kolikor znaša prag tveganja revščine, vendar tega javne finance za zdaj še ne dopuščajo.
V državnem zboru je bilo dopoldne slišati precej enotna stališča o tem, da so slovenske pokojnine nedostojne in da bi moral vsakdo za polno delovno dobo prejeti znesek, s katerim lahko preživi. Mnogi upokojenci namreč prejemajo 440 evrov ali celo manj, kar pa se bo s prvim oktobrom spremenilo.
Od takrat naprej bodo upokojenci, ki so kadarkoli izpolnili polno pokojninsko dobo - ta se je s 35 let v zadnjih letih nekajkrat zvišala in se ustavila pri 40 letih - dobili pokojnino v znesku 500 evrov.
»Višina pokojnine pri polnih pogojih za upokojitev mora biti vsaj tolikšna, da upokojencem za preživetje ne bo treba zaprositi za varstveni dodatek,« je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak in pojasnila, da predlog zakona o pokojninskem zavarovanju predstavlja pomemben korak k zmanjševanju tveganja revščine med starejšimi.
Po podatkih zavoda za pokojninsko zavarovanje bo rešitev vplivala na 45.291 upravičencev. Od tega je dve tretjini starejših žensk, ki so najbolj socialno ogrožena skupina. Poleg tega bodo vsi upokojenci letos prejeli letni dodatek med 90 in 400 evrov.
Koalicija sestrelila dvig minimalne plače
Predlog bodo podprle vse poslanske skupine, ki zvišanje dojemajo kot pozitiven, toda premajhen korak. V razpravi je večina ugotovila, da so krivec za nizke pokojnine v resnici nizke plače, ki jih delavci prejemajo in s katerimi je pogojena višina vplačanih prispevkov za pokojnine.
Miha Kordiš iz ZL je zato denimo predlagal povečanje prispevkov delodajalcev in zvišanje dohodnine tistih z največjimi dohodki. Stranka je sicer predlagala amandma, s katerim bi se zajamčena pokojnina predčasno upokojenih povečala z 201 na 310 evrov, vendar je prejel le 21 glasov podpore.
Njegova poslanska kolegica Violeta Tomić pa se je čudila koalicijskemu govoričenju o povezanosti najnižjih pokojnin in plač, čeprav koalicija njihovega predloga za dvig minimalne plače pred časom ni podprla.
Obregnila se je tudi ob Desus: »Ne morem mimo tega, da je vse krivične zakone podprl tudi Desus, vključno z Zujfom, s katerim so protiustavno znižali pokojnine 26.000 ljudem.« V tej stranki pa so se pohvalili, da so se letos pokojnine že uskladile, in sicer v večji meri, kot je bilo predvideno.
Dvig zaslužijo vsi
V največji parlamentarni stranki SMC so napovedali nadaljnje korake pri zagotavljanju dostojnih pokojnin. Njihov poslanec Saša Tabakovič se je dotaknil tudi vprašanja prekariata in ostrejše zakonodaje, povezane s kršitvami delovnega prava in bolj učinkovite inšpekcije.
V NSi so menili, da je zakon nesistemski in nedodelan, vendar bo vsaj začasno olajšal velike stiske tistih, ki ne prejemajo niti 500 evrov pokojnine, zato so ga vseeno podprli. Podobno so storili v SDS, v kateri so bili prepričani, da je zakon populističen in da bi si dvig zaslužili vsi prejemniki pokojnin pod 500 evrov. S tem so se strinjali v SD, vendar so prepričani, da javne finance tega ne dopuščajo.
