Tiskane izdaje
Ljubljana - Z dopolnjevanjem zakona o nadzoru državne meje, s katerimi bodo zagotovili odškodnine za že postavljene ograje in tiste, za katere se bo država še odločila, so poslanci začeli januarsko zasedanje državnega zbora. S spremembo zakona o nadzoru meje uvajajo tudi rabo dodatnih sredstev policije za nadzor in omejevanje nezakonitih prehodov meje. Zvečer bodo o spremembah zakona prvič glasovali, zadnje glasovanje po tretjem branju pa bo najverjetneje v sredo.
Pri popravkih ureditve o omejevanju nezakonitih prehodov meja ni pričakovati večjih zapletov, odškodninam in spremenjenim pristojnostim policije nasprotuje le Združena levica.
Prestavitev zaradi SMC
Bolj se zapleta pri predlogu spremembe zakona o tujcih, da bi v primeru novega velikega migrantskega vala država večino beguncev na meji lahko zavrnila, tiste, ki bi jo nezakonito prečkali, pa naglo vrnila.
Po prvih načrtih bi moral državni zbor hkrati, torej jutri, potrjevati popravke zakona o meji in o tujcih - zakona sta namreč povezana, saj mora za morebitno ustavitev beguncev država hkrati zagotoviti ostrejše varovanje meje in ostrejše odločanje na mejnih prehodih -, a so odločanje o zakonu o tujcih prestavili na četrtek, ker se v SMC prejšnji teden niso uspeli dogovoriti, kakšne rešitve omejevanja azilnih pravic so še izvedljive in pravno sprejemljive.
Dopolnila, s katerimi bi prvotne vladne rešitve lahko že jutri, ko bo seja odbora za notranjo politiko, tudi radikalno spremenili, v SMC in vladni koaliciji še pripravljajo. Kot smo poročali del SMC vztraja pri prvotnih ostrih rešitvah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, del pa jih je za ublažitve, ki jih je tudi s pomočjo večje skupine pravnih strokovnjakov pripravil predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Koalicija se je uskladila o približevalnem dopolnilu MNZ k predlogu novele zakona o tujcih, je po sestanku za medije povedal poslanec SMC Mitja Horvat. Strinjali so se, da bi del zakona, ki določa ukrepe za tujce ob zaprtju meje, veljal šele v spremenjenih okoliščinah ter s soglasjem sveta za nacionalno varnost, vlade in dvotretjinske večine v DZ.
Koalicijski člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so se pozno popoldne sešli na še enem usklajevalnem sestanku glede predloga novele zakona o tujcih, katerega obravnava je v torek na dnevnem redu odbora.
Dopolnila k zakonu o tujcih sta doslej že predlagali opozicijski SDS in NSi. Obe bi spremenili in črtali dodatke, ki so bili vključeni, kot je opozorila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar v pogovoru za Večer, na predlog pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. SDS predlaga, da bi o zaostritvi na meji v primeru novega migrantskega vala namesto dvotretjinske večine vseh poslancev odločila vlada sama, NSi pa namesto dvotretjinske večine predlaga večino vseh poslancev.
Obe stranki sta za črtanje ustanovitve posebnega urada za tujce, v katerem bi vlada centralizirala skrb za begunce, ki jih po dogovorih na ravni EU že prevzemamo.
Izjemoma danes v DZ ni poslanskih vprašanj, saj se premier Miro Cerar (SMC) mudi na uradnem obisku na Češkem. Poslanci bodo vprašanja premieru in ministrom postavljali v petek.
»Predlog zakona o tujcih je bil skrbno pripravljan več kot pol leta. Podprla ga je koalicija, tudi nekatere opozicijske stranke, dobil je enoglasno podporo v svetu za nacionalno varnost. Je pa seveda stvar parlamentarnega postopka, da se te rešitve preverijo. Vsekakor pa pričakujem, da bo namen zakona dosežen in da bo v državnem zboru sprejet po ustreznem postopku in z ustreznimi prilagoditvami. Zakon je nujen kot možen potencialni ukrep,« je premier Miro Cerar ob robu uradnega obiska na Češkem odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je pripravljen spremeniti in omiliti predlog zakona o tujcih, ki je ta čas deležen številnih kritik in pripomb.
Koliko odškodnin?
Pravice do odškodnin za postavljeno ograjo, ki jih v največji meri ureja sprememba zakona o nadzoru državne meje, so poslanci že v odboru za notranjo politiko minuli teden določili bolj velikodušno, kot je predlagala vlada in to bodo v državnem zboru le še potrdili. Vlada je predlagala, da bi odškodnine dobili le tisti, ki jim ograja na meji povsem onemogoča rabo njihovih zemljišč in določila zelo kratke roke, do kdaj bi lastniki ali uporabniki zemljišč morali zahtevati odškodnine.
Za letos je vlada rezervirala 300.000 evrov za odškodnine za povračila za lani in predlani postavljene ograje, v prihodnjem letu bi ta strošek znašal četrt milijona evrov. Med letoma 2019 do 2029 pa še do dodatnih dva milijona evrov. Ker so poslanci pravico do odškodnin razširili, bodo vsote višje, a točne ocene, koliko več, niso dostopne.
Poslanci so zaradi opozoril pravnikov pravico do odškodnin razširili na vse lastnike ali posestnike zemljišč, na katerih stoji ograja. Skrajni rok za vložitev zahtev na upravnih enotah za preteklo leto pa so premaknili z 31. januarja na konec marca. Letos - ko januarja zakon še ne bo obveljal - pa bi bil ta rok izjemoma namesto do konca marca do konca junija.
Zemljišča za ograjo, s katero poskuša država otežiti prehode mimo mejnih prehodov, bo lahko država v zameno za odškodnino začasno uporabljala do dve leti, po tem času pa bo morala doseči dogovore z lastniki zemljišč za služnost na teh zemljiščih v javno korist.
Policisti lahko za namene varovanja uporabljajo zasebna zemljišča
Sprememba ureditve pa bo med drugim jasno določila, da lahko policisti za varovanje meje uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo, da jim morajo lastniki posestniki pustiti prost dostop in gibanje za varovanje meje. Pa tudi, da za postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev ob državni meji ne veljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in prostorski akti ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave, sladkovodno ribištvo, divjad in lovstvo, ter predpisi, ki urejajo gozdove in vode.
Bo pa morala policija v sodelovanju z ministrstvom za okolje, pripraviti načrt namestitve teh sredstev in pridobiti oceno njihovih vplivov na naravo.
