Bo žična ograja ostala na meji do leta 2029?

Poslanci bodo razširili krog upravičencev do odškodnin za zaplembo zemljišč ob meji. Letos za ta namen 300.000 evrov.

sre, 11.01.2017, 06:00

Franc Trček, poslanec ZL:

Smo proti žici na meji. Skupaj z zakonom o tujcih ta zakon frnikola s temelji moderne evropske ureditve. Namesto svobode, človekovih pravic in varnosti nam ponuja svobodo ali varnost ali človekove pravice. Noben resen pravni strokovnjak tega ne podpira, a si tega nobeden javno ne upa izreči.

Vinko Gorenak, poslanec SD:

Zakon o nadzoru državne meje govori predvsem o odškodninah ljudem, ki so bili oškodovani zaradi postavitve ograje. Ta zakon bomo z amandmaji vred v celoti podprli. Odškodnine preprosto pripadajo ljudem, ki so bili s postavitvijo ograje oškodovani.

Ljubljana – O dodatnih pooblastilih in možnostih policijskega nadzora meje ter širitvi pravice do odškodnin za rabo zemljišč, na katerih je žična ograja, danes odloča odbor za notranjo politiko. Poslanci nameravajo korenito popraviti vladne zamisli o nadzoru meje in odškodninah. Letos namerava vlada izplačati 300.000 evrov odškodnin.

Zaradi opozoril pravnikov, da država za varovanje meje ne more kar zapleniti zasebnih zemljišč in odpraviti vseh civilizacijskih pravil, nameravajo poslanci koalicijskih SMC, Desusa in SD, ki se jim bo pridružila tudi opozicijska SDS, danes določiti odškodnine za širši krog lastnikov in uporabnikov zemljišč ob meji. Zagotoviti bodo poskušali tudi, da bi ti odškodnine dobili še letos.

Kdo dobi denar in kdaj?

Vlada je predlagala, da bi odškodnine dobili le tisti, ki jim je vojaška ograja na meji povsem onemogočala rabo njihovih zemljišč, določila pa je zelo kratke roke, do kdaj bi lastniki ali uporabniki zemljišč morali zahtevati odškodnine. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da bi to letos in prihodnja leta zmanjšalo možnost dostopa do odškodnin upravičencem. Poslanci koalicijskih SMC, Desusa in SD so zaradi teh opozoril pripravili dopolnila, da bodo odškodnine lahko dobili čisto vsi lastniki ali posestniki zemljišč, na katerih je ob meji postavljena ograja, skrajni rok za vložitev zahtev za preteklo leto pa nameravajo z 31. januarja premaknili na konec marca, letos pa bi bil ta rok izjemoma namesto do konca marca do konca junija.

Vlada je ureditev odškodnin in pristojnosti policije na meji parlamentu predlagala novembra lani in takrat zagotovila, da je za to rezervirala tudi denar. Na upravnih enotah bodo za vodenje postopkov zaposlili štiri dodatne svetovalce, za nadure je za letos in prihodnje leto načrtovanih 20.000 evrov.

Že letos namerava vlada izplačati 300.000 evrov odškodnin za povračila za lani in predlani postavljene ograje, v prihodnjem letu bi ta strošek znašal četrt milijona evrov. Med letoma 2019 do 2029 pa bi stroški nadomestil za postavljeno ograjo po vladnih ocenah znašali še dodatno do dva milijona evrov.

Stroški za državo se bodo, ker poslanci nameravajo pravico do odškodnin danes določili nekoliko širše, povečali. Točnih ocen, koliko več bo ograja stala, še ni. Zemljišča za ograjo, s katero poskuša država otežiti prehode mimo mejnih prehodov, bo lahko država v zameno za odškodnino začasno uporabljala do dve leti, po tem času pa bo morala doseči dogovore z lastniki zemljišč za služnost na teh zemljiščih v javno korist. Za prve ograje, ki so bile postavljene pred več kot letom, bi to morala doseči že letos. Služnost bi lahko trajala tudi deset let ali dlje. Ograje so po vladni oceni doslej postavljene na 160 kilometrih meje, na 20.000 parcelah, ki imajo okoli 2000 lastnikov. Projekt dogovarjanj in odločanj o odškodninah in služnostih zato ne bo preprost.

Polemike že nekaj časa potekajo tudi o dodatnih pristojnostih policije za rabo različnih tehničnih sredstev za nadzor in posredovanje na meji, kjer pa nameravajo poslanci danes predloge vlade predvsem omejiti.

Bo odločala kar ministrica?

S spremembo zakona bodo razširjene tudi druge možnosti policije za uporabo »tehničnih sredstev«: tistih za fotografiranje, snemanje in identifikacijo oseb in predmetov na meji. Zakonodajno-pravna služba je ta predlog vlade – kar je precej neobičajno – zelo neposredno označila kot neskladen z ustavo. Po njem bi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar lahko kar sama določila, kako se bodo uporabljala tehnična sredstva za nadzor državne meje. Tudi tista, ki omogočajo elektronske identifikacije, kar posega v pravico do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov.

Ustava določa, da mora organizacijo in pristojnosti »uprave« določiti zakon, in ne kar podzakonski predpis, opozarjajo pravniki. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je poslancem predlagala, naj črtajo najbolj invazivne in celo nedoločno zapisane novosti. Opozorila je, da ni jasno, ali bo policija po novem smela opravljati nadzor tudi z droni, termovizijskimi kamerami, kar je drugačna oblika posega v zasebnost, kot so stacionarne kamere, ki jih že poznamo. Vladne predloge je ocenila za »pretiran poseg v zasebnost« in poslance opozorila, da bo od njih odvisno, kakšno stopnjo zasebnosti bomo imeli v prihodnje.

Z dopolnili koalicijskih poslancev bo vsaj del oženja svoboščin z jasnejšo opredelitvijo, kaj sme policija in kje, danes odpravljen. Zaradi pomislekov o ustavnosti in pravni spornosti bodo proti zakonu v opozicijski ZL in v skupini nepovezanih. Če bo odbor za notranjo politiko razpravo in odločanje končal danes, bi poslanci dokončno usodo ograje na meji, vprašanje odškodnin in policijskih pooblastil dokončno določili še ta mesec in s tem omogočili začetek postopkov za izplačila v prihodnjih mesecih.

Zakon o tujcih v državnem zboru

Predlog sprememb zakona o tujcih, ki bi omogočil, da bi ob novem valu beguncev država lahko zaprla mejo in omejila pravico zahtevati azil, in ga je vlada potrdila prejšnji teden, je od včeraj v državnem zboru. V petek bodo vodje poslanskih skupin odločali, ali ureditev spremeniti po nujnem postopku, kar zahteva vlada. Konec prihodnjega tedna bo o spremembi ureditve po prvih napovedih razpravljal odbor za notranje zadeve in s tem omogočil, da bo državni zbor lahko odločal še januarja. Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša je včeraj povedal, da se posamezni poslanci ne strinjajo z nujnim postopkom odločanja, in ni izključil možnosti, da bo zakon še popravljen. Ker so pomisleki v največji stranki, se morajo predvsem oni dogovoriti, je dejal Jurša.

Prijavi sovražni govor