Tiskane izdaje
Ljubljana - Državni zbor je na današnji izredni seji ponovno izglasoval zakon o izvrševanju državnega proračuna za leti 2017 in 2018, na katerega je državni svet 24. novembra izglasoval veto. Za zakon je glasovalo 51 poslank in poslancev, proti jih je bilo 26.
Kot je pojasnil predstavnik državnega sveta Milan Ozimič, je pobudo za veto podala interesna skupina lokalnih interesov, tudi na seji DS pa je bila sprejeta s prepričljivo večino 27 glasov za in dvema proti.
Po oceni svetnikov zakon ne zagotavlja primernega financiranja občin. Ozimič pa je ob tem pozval k dialogu in vzpostavitvi partnerskega odnosa med lokalno ravnijo in vlado ter prekinitvi sedanje prakse.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo zakonu napovedali v treh koalicijskih strankah. Med drugim so izpostavili, da gre za zakon, ki je nujen za uveljavitev že sprejetih proračunov. Urška Ban (SMC) je opozorila, da se občinam v primerjavi s preteklimi leti za izvajanje vseh nalog in programov namenja več denarja, povprečnina je višja, a ob upoštevanju nadaljnje fiskalne konsolidacije.
Tudi v Desus se po besedah Marije Antonije Kovačič strinjajo, da povprečnine zaradi finančnega okvira proračuna ne morejo biti višje. A kot je dodala, bi bila država lahko v prihodnje previdnejša pri sprejemanju zakonodaje, s katero še dodatno siromaši občinska sredstva. Pri tem je omenila zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki so mu v DeSUS nasprotovali.
Janko Veber (SD) je izpostavil, da je predvidena povprečnina višja kot lani, in dodal, da je tudi dialog med občinami in vlado potekal na konstruktivnejši ravni kot v prejšnjem letu. Veto pa razumejo kot dodatno opozorilo, da je treba iskati dolgoročno rešitev glede nalog in pristojnosti občin ter njihove razmejitve med občinami in državo.
Veber je tudi izpostavil, da zakon o izvrševanju državnega proračuna ni vezan na izid pogajanj z javnim sektorjem, kjer pričakujejo, da bo do dogovora prišlo. Kovačičeva pred njim pa je bila kritična do sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides.
Aktualnega dogajanja so se dotaknili tudi v opoziciji, kjer so pred ponovnim glasovanjem napovedali, da zakona ne bodo podprli. Marko Pogačnik (SDS) je dejal, da ni problem le povprečnina, ampak je v povezavi s proračunom še vrsta nedorečenih vprašanj. Kot je dejal, je proračun neusklajen in prvič v zgodovini sprejet brez zakonskih osnov.
Neusklajenost proračuna je izpostavil tudi Jernej Vrtovec (NSi). Kot je poudaril, je neresno, da se sprejema proračun, ki ni zaprt, po drugi strani pa so želje vedno večje, ker v držav primanjkuje dialoga. Veto državnega sveta pa je ocenil kot upravičenega.
Miha Kordiš (ZL) pa je nasprotovanje zakonu napovedal tudi zato, ker ta ne le omejuje uskladitev pokojnin, ampak preprečuje uskladitev starševskega, otroškega in invalidskega dodatka. Cerarjeva koalicija bo odpravila varčevalne ukrepe pri privilegiranih, podaljšuje pa varčevanje pri socialno ogroženih, je ugotavljal.
