Tiskane izdaje
»Nasilje v družini posega v temeljne človekove pravice in predstavlja grobo zlorabo moči ene osebe nad drugo. Razširjenost pojava tovrstnega nasilja je precej odvisna od tega, kako se družba nanj odzove. Razvite družbe si prizadevajo za vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja in zmanjšanje oziroma odpravo vseh vrst nasilja. Temu načelu sledi tudi Slovenija,« je Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti utemeljila popravke osem let starega zakona. Njegov namen je, po zagotovilih ministrice, »učinkovita zaščita žrtev pred nadaljnjim nasiljem, medtem ko se s kaznovanjem povzročitelja nasilja ukvarja druga zakonodaja, kazenski zakonik ter zakon o varstvu javnega reda in miru«. Prav neusklajenost teh treh predpisov je ena glavnih kritik tistih, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini.
»Družina je sveta«
Za novelo, ki med drugim prinaša širšo opredelitev pojma nasilja v družini in njegovih oblik, družinskih članov, jasnejšo ureditev postopkov policije in postopkov pred sodiščem, so glasovale koalicijske poslanske skupine, nepovezani in ZL, niso pa je podprli v SDS in NSi. V SDS zakonu sicer priznavajo nekaj dobrih rešitev, a hkrati, po besedah Žana Mahniča, »omogoča centrom za socialno delo in drugim institucijam preširoko in nepredvidljivo vtikanje v družinska razmerja na področju vzgoje in v odnose, kar smo od ministrice, dr. Anje Kopač Mrak, že tako in tako vajeni«. »V SDS zagovarjamo stališče, da je družina temeljna celica družbe, da je sveta in država nima nobene pravice, da vanjo posega in jo regulira,« je poudaril Mahnič. Zlorabe in trpinčenje otrok so že prepovedani s kazenskim zakonikom, zato ne vidijo nobene potrebe, da se prepove tudi telesno kaznovanje.
Precej podobno je stališče Nove Slovenije, kjer izpostavljajo, da so »zagovorniki nenasilne vzgoje, torej ničelne tolerance do nasilja, ampak smo tudi zagovorniki čim manj zakonodaje«, kot se je izrazila Iva Dimic in zakon označila za enega najbolj kontroverznih te vlade. Tudi oni so prepričani, da država preveč posega v družino, ki je osnovna celica družbe. »Vladajoča ideologija ima v podpori vzgoje brez fizičnega nasilja eno zelo problematično zadevo, odsotnost kazni sploh oziroma zanikanje, da je kazen sploh smiselna,« meni Iva Dimic, ki je skladnila z besedami, da v tej državi manjka zdrave kmečke pameti, ki je niti v tem zakonu ni.
Civilizacijska norma
Z današnjim sprejetjem novele zakona o preprečevanju nasilja v družini je Slovenija postala 50. država na svetu, ki je izrecno prepovedala telesno kaznovanje otrok.
»Zakon ne uzakonja permisivne vzgoje. Če boste otroku vzeli telefon, mu naročili, da odnese smeti, in mu zvečer prepovedali izhod, ne boste obravnavani kot nasilnež. To ni namen predloga zakona in tega ne določa. Določa pa prepoved telesnega kaznovanja kot jasno sporočilo države, da uporaba nasilja kot vzgojne metode ni primerna. Gre preprosto za civilizacijsko normo razvitega sveta, ki mu Slovenija pripada,« je strnila ministrica Anja Kopač Mrak.
