Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci so danes le strli trd oreh in sprejeli izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki bo določil način in časovni okvir izvajanja fiskalnega pravila, pa tudi izjemne okoliščine in način ravnanja ob njihovem nastopu. Predlog zakona, ki bi ga morali sprejeti že pol leta po zapisu fiskalnega pravila v ustavo, ki se je zgodil maja 2013, je danes le dobil potrebno politično soglasje.
Zakon je dosegel zahtevano dvetretjinsko večino v državnem zboru - za je glasovalo 62 poslancev, proti jih je bilo 7. Glasove podpore so prispevali poslanci SMC, Desusa, SD (razen Janka Vebra), NSi, Zaaba, nepovezani poslanec Bojan Dobovšek in poslanca narodnih narodnih skupnosti.
Premier sprejetje zakona vidi kot državotvorno dejanje
Predsednik vlade Miro Cerar je na današnji seji državnega zbora ponovil, da zakon o fiskalnem pravilu postavlja okvir za vodenje javnih financ na vzdržen način. »Gre torej za to, da si zaradi nas samih v ustavnih okvirih, ki smo si jih tudi sami postavili, določamo strog zakonski okvir, v okviru katerega bomo zagotavljali ustrezno javnofinančno gospodarnost in odgovornost,« je pojasnil premier. Meni, da so poslanci s sprejetjem izvedbenega zakona izkazali resen namen, da si želijo dobro in odgovorno gospodariti z državnimi financami.
Vlada se je pri pripravljanju predloga zakona, ki je bil danes v obravnavi, posvetovala s pravno in ekonomsko stroko, usklajevala pa se je tudi s poslanskimi skupinami državnega zbora. Čim širši politični konsenz je pri tem pomemben, saj naj bi zakon dlje časa ostal nespremenjen, pravi Cerar. Edina parlamentarna stranka, ki je že po prvem sestanku odrekla nadaljnje sodelovanje, pa je Združena levica, ki fiskalnemu pravilu močno nasprotuje, saj ga vidi kot grožnjo socialni državi.
Slovenija je bila zaradi zamude tik pred tožbo evropske komisije
Finančni minister Dušan Mramor je opozoril, da s sprejetjem izvedbenega zakona močno zamujamo. Zaradi zamude, ki znaša že več kot 500 dni, smo bili po njegovih besedah tik pred tožbo evropske komisije, kazen pa bi lahko znašala več milijonov evrov. Poleg tega zamujamo pri prenašanju določb tako imenovanega fiskalnega pakta, zaradi česa bi Slovenija lahko dobila kazen v višini do 0,1 odstotka BDP. Kot svari Mramor, pa so kazni »zadnje, kar bi si trenutno želeli.«
»Pravilo uravnoteženega proračuna je stroga omejitev, ki bo zahtevala še veliko prilagoditev, da se bo postopoma odpravil strukturni primanjkljaj, ki se trenutno giblje okrog 2,5 odstotka BDP,« Mramor pojasnjuje namen fiskalnega pravila, ki predvideva, da Slovenija v normalnih ekonomskih časih ne bi ustvarjala dodatnega javnega dolga. Za postopno odpravo strukturnega primanjkljaja je predvideno prehodno obdobje, Mramor pa napoveduje, da bomo strukturno izravnavo proračunov predvidoma dosegli v letu 2020.
Mramor je tudi dejal, da sprejetje izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu ne pomeni avtomatskega spreminjanja in zmanjšanja socialnih pravic, na kar najbolj opozarjajo v ZL. »Zmožnosti so zdaj manjše, zato se pravice kljub gospodarski rasti z danes na jutri ne morejo povrniti na predkrizno raven,« je opozoril finančni minister in dodal, da je BDP Slovenije danes sedem odstotkov nižji kot pred krizo.
Predlog ni dobil podpore ZL in SDS
Za enega bolj živahnih poslanskih nastopov je ponovno poskrbel Franc Trček iz ZL. »Fiskalno pravilo je v času suhih krav nemogoče. Razen če nočete, da vam ljudstvo shira in crkne. V času debelih krav pa je škodljivo, ker s tem omejujete razvoj,« je slikovito opisal predlog, ki so ga imeli danes na mizi.
Luka Mesec (ZL) je opozoril, da sprejetje fiskalnega pakta, s katerim smo se na mednarodni ravni zavezali k fiskalnemu pravilu, ni bilo obvezno. Poleg tega ta pogodba ne zahteva, da bi morali fiskalno pravilo vnesti v ustavo, obvezuje nas le, da ga vnesemo v pravni red. »Lahko bi ga sprejeli z navadno večino (45 glasov) in ne bi bilo nobenih problemov s spreminjanjem ustave, če bi se izkazalo, da bo fiskalno pravilo imelo negativne učinke, kar se v Združeni levici močno bojimo, da jih bo,« je izrazil svoje pomisleke. Dodal je, da fiskalno pravilo vidijo kot ustavno zavezo k varčevanju, »kar tako Mednarodni denarni sklad kot na neki način tudi preostala Evropska unija priznava, da se je v krizi izkazalo kot izrazito kontraproduktivno«.
»Stvar je simpatična in zanimiva, je pa neodgovorna in neresna,« je Meščevo mnenje komentiral Jan Škoberne iz poslanske skupine SD. Za primer, kaj se zgodi z državo, ki se dolgoročno zadolžuje za tekočo porabo, pa je navedel Grčijo. Tudi sicer je veliko poslancev iskalo povezave med slovensko in grško situacijo. Na to se je oprl tudi Matej Tonin (NSi): »V Novi Sloveniji fiskalno pravilo razumemo kot mehanizem za preprečitev grškega scenarija.«
Stališče poslanca Škoberneta je, da si Slovenija »ne sme dovoliti, da bi zgolj zaradi možnosti, da do denarja pride, ta denar porabljala zato, da bi v nekem kratkoročnem obdobju na silo dvigovala standard in dajala občutek, da lahko živimo bolje in drugače, kot zmoremo«.
Pred pripravo vladnega predloga zakona je podporo za svoj predlog v državnem zboru iskala tudi SDS, a je bila neuspešna. Andrej Šircelj (SDS) je za vladni predlog zakona dejal, da »ta zakon ni strog in ima zelo veliko pomanjkljivosti pri vodenju ekonomske in finančne politike«. Kljub temu so ga bili v SDS pripravljeni podpreti, a le če bi poslanci podprli tudi njihov amandma, ki je predvideval restriktivnejše trošenje države v času gospodarske rasti, predvsem takrat, ko je gospodarska rast nadpovprečna. Ker se to ni zgodilo, SDS zakona ni podprla.
»To je izrednega pomena, ker je to edina garancija za vzdržno gospodarsko rast, za vzdržno socialno politiko in samo to hočemo in nič drugega,« je sprejetje zakona o fiskalnem pravilu označil Franc Laj iz koalicijske SMC.
Jože Tanko (SDS) pa meni, da tega pravila sploh ne bi potrebovali, če bi imeli vsakokrat vlado, ki »bi čutila, do kje se lahko poseže z odmiki od uravnoteženih javnih financ«. »Žal smo imeli v bistvu samo eno resno obdobje, ko se je to dejansko dosegalo, to je bilo obdobje od leta 2004 do leta 2008, ko je v letu 2007 praktično prišlo do presežka v proračunu, pa tudi leta 2008 bi, če ne bi nastopila mandat nova vlada,« je poslanec spomnil na obdobje Janševe vlade, ki pa je hkrati tudi obdobje pred svetovno finančno krizo.
Spremembe bodo tudi na drugih področjih
Parlamentarno sito sta uspešno prestali še deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije in novela zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti. Poslanci so danes opravili prvo obravnavo predloga zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, ki je nastal tudi zaradi revizije šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in zadnje sanacije bančnega sistema. Predlog je dobil ustrezno podporo za nadaljnjo obravnavo.
Drugo obravnavo pa je medtem prestal predlog novele zakona o gospodarskih družbah. Z njo se zaostrujejo pogoji za ustanovitev družbe oz. za pridobitev statusa družbenika, otežuje pa se tudi veriženje podjetij z namenom nepoštenih poslovnih praks. Tretja obravnava bo v ponedeljek, ko se seja državnega zbora nadaljuje.
