Tiskane izdaje
Na dnevnem redu takšnih primerov je bilo redne seje DZ je tudi druga obravnava predloga novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki so jo tako rekoč pet pred dvanajsto udarile korenite spremembe. Te so na noge dvignile nevladne organizacije in novinarsko društvo.
Graje Sloveniji
Poslanske skupine koalicijskih strank so namreč vložile dopolnilo, s katerim so povozile amandma Združene levice, ki je bil na matičnem odboru sprejet konec novembra. Čeprav je bila na odboru že usklajena rešitev, da se bo uzakonilo zgolj zaračunavanje stroškov kopiranja dokumentov in podobno, so si koalicijske stranke nato očitno premislile in vložile dopolnilo, s katerim so dogovorjeno rešitev izničile. Predlagale so, da bi se poleg materialnih stroškov zaračunavalo tudi delo javnih uslužbencev, kadar bi ti morali obravnavati zahtevo za dokumente z več kot 300 stranmi. Še več, po prvotnem predlogu bi bil mejnik še nižji, zgolj petdeset strani, a je popravek na tristo strani zadovoljil poslance koalicije.
Da je taka rešitev ustavno sporna, saj uzakonja diskriminatornost na podlagi finančnih zmogljivosti in omejuje pravico do obveščenosti, so opozorili v Društvu novinarjev Slovenije in nevladni organizaciji Transparency International Slovenija. Organizaciji sta danes poslancem državnega zbora poslali pisni poziv k zavrnitvi predlaganega dopolnila, ki so ga podpisali odgovorni uredniki največjih slovenskih medijev in nekatere domače nevladne organizacije. Pozivu sta se pridružila še Evropsko združenje novinarjev in Access Info Europe, ki se ukvarja prav z dostopom do informacij javnega značaja. Izvršna direktorica zadnje Helen Darbishire je danes opozorila, da bi sprejem spornega dopolnila pomenil kršitev mednarodnih zavez Slovenije, ki je leta 2009 podpisala konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Ta določa, da smejo državni organi prosilcem zaračunati le materialne stroške.
Zaradi (neobstoječih) zlorab
Poslanske skupine SMC, SD in Desus so med drugim trdile, da bo dopolnilom zajezilo zlorabe pravice dostopa do javnih informacij. Toda doslej je Informacijski pooblaščenec le v treh primerih ugotovil, da je šlo res za zlorabo pravice, kar je po sedanjem zakonu vzrok za zavrnitev zahteve za dostop. Pooblaščenec je obravnaval še 28 sorodnih zadev, a zlorab ni ugotovil.
***
Avtorica je bila vpeta v kampanjo Društva novinarjev Slovenije
