Poslanci zavrnili referendum

Danes so poslanci na izredni seji zavrnili razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Referendum so zavrnili s 53 glasovi za in 21 glasovi proti. S tem je tudi prekinjeno zbiranje podpisov za razpis referenduma.

Iz koalicije Za otroke gre so sicer sporočili, da so že zbrali več kot 40.000 podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma. Ker so poslanci zavrnili referendum, sedaj pobudniki referenduma lahko vložijo pritožbo na ustavno sodišče.

V državnem zboru burna razprava

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim poslancem SDS Jožetom Tankom je sicer vložila predlog za umik te točke dnevnega reda. V predlogu so zapisali, da »ker še niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o razpisu referenduma, državni zbor še ni pristojen za odločanje o razpisu referenduma, saj zahteva volivk in volivcev še ni bila vložena in ni potekel vnaprej določen zakonski rok za odločitev o podpori volivk in volivcev referendumu«.

Tanko namreč meni, da državni zbor ne more poseči v zbiranje podpisov, ampak se lahko izreka šele, ko predlagatelji podpise predložijo. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je odgovoril, da predloga za umik točke ne more upoštevati.

Včeraj zvečer je o predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma potekala razprava na matičnem odboru, Tanko (SDS) pa opozarja, da so poročilo odbora prejeli šele danes zjutraj. Prav tako so zjutraj prejeli mnenje vlade.

Poslanci iz NSi in SDS tako pravijo, da niso imeli dovolj časa, da bi pripravili strokovne amandmaje, zato so večkrat predlagali, da se seja prekine. Matjaž Han iz SD je dejal, da sta NSi in SDS le zavlačevala, da bi podporniki referenduma v tem času zbrali potrebnih 40.000 podpisov. Han je namreč povedal, da jim je do tega danes dopoldan manjkalo le še 5000 podpisov.

Vlada meni, da referendum ni dopusten

Poslanci so o predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma prejeli tudi mnenje vlade. V njem piše, da novela zakona odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic, spolna usmerjenost pa je »ena od okoliščin, glede katerih predvsem država ne sme dopuščati diskriminacije, oziroma se mora celo zavzemati za vzpostavljanje enakosti«.

Dodali so tudi, da Evropsko sodišče za človekove pravice »šteje, da iz pravice posameznika do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ne izhaja le dolžnost države, da ne posega v družinsko življenje, temveč tudi dolžnost, da svojim državljanom omogoča vzpostavitev družinskega življenja«. Vlada pojasnjuje, da prav novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih posameznikom omogoča vzpostavitev družinskega razmerja, ne glede na njihovo spolno usmerjenost.

Predstavnica vlade Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za delo, je na seji povedala, da je ustavno sodišče v več odločbah podalo stališče, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med različno spolnimi in istospolnimi življenjskimi skupnostim ter da bi bilo potrebno na vsakem pravnem področju posebej urediti enotne pravne posledice za obe vrsti skupnosti. Z novelo ZZZDR pa bi se to področje uredilo sistemsko in enotno, ne pa parcialno kot doslej.

Stališča poslanskih skupin

V predstavitvah stališč poslanskih skupin so podporo zavrnitvi referenduma napovedali v Zaab, SMC, SD in ZL. V Desusu sklep o zavrnitvi podpira večina, odločali pa so se v skladu z individualnimi presojami.

Peter Vilfan (Zaab): »Z zakonom na novo uvajamo pravice istospolnih parov, ki jih do danes nimajo oziroma jih niso imeli. Veseli nas, da je le napočil trenutek, ko lahko po 24-ih letih damo ljudem pravice v tej moderni Sloveniji, ki jim pripadajo po sami ustavi.«

Lilijana Kozlovič (SMC): »Novela zakona odpravlja neenakost, diskriminacijo in priznava nastanek medsebojnih pravnic in obveznosti istospolnih partnerjev ter pravic, izhajajočih iz tega statusa. Želimo si, da večina na referendumu ne bi odločala o pravicah manjšine.«

Jelka Godec (SDS): »Povsem nedopustno se nam zdi omejevati demokratično izbiro volivk in volivcev na referendumu pri temah, ki delijo slovensko javnost in pri vsebini, ki jo je slovenska javnost v veliko manj radikalni obliki že zavrnila na referendumu pred natanko tremi leti.«

Jana Jenko (Desus): »Današnji postopek in sprejem obravnavanega sklepa je pomemben zato, da sploh dopustimo možnost presoje ustavnemu sodišču glede dopustnosti morebitnega referenduma. Kakršnakoli pa bo odločitev ustavnih sodnikov, pa bo podvržena spoštovanju tudi s strani nas poslancev.«

Matjaž Nemec (SD): »Homofobna gonja dobiva novo poglavje, nov zakon, podpihovanja drugačnosti in kršenje človekovih pravic dajejo ravno tisti, ki bi morali te pravice braniti za vsako ceno. Laži, zavajajoče trditve, potvarjanje dejstev, etiketiranje in obsojanje drugačnosti, izkoriščanje naivnosti in zaupanja ljudi, vse to so dejanja, nevredna družbe, ki želi napredek.«

Violeta Tomić (ZL): »S sprejetjem novele se je Slovenija ponovno vzpostavila kot napredna, demokratična in strpna družba in se priključila številnih državam, ki so že v celoti vzpostavile enakopravnost med raznospolnimi in istospolnimi pari. Z novelo smo pridobili vsi, nihče pa ni ničesar izgubil. S to novelo Slovenija vstopa v 21. stoletje.«

Iva Dimic (NSi): »Krščanski demokrati ostajamo zavezani ustavni pravici do referenduma kot najvišje demokratične oblike izražanja volje ljudstva. Tisti, ki jo zanikajo in poskušajo preprečiti, po našem mnenju režejo vejo, na kateri sedijo sami.«