Tiskane izdaje
Ljubljana – O višanju DDV z julijem in nižanju plač v javnem sektorju z junijem bodo jutri odločali poslanci. Obdavčitev hrane, dobave vode, zdravil, medicinske opreme, stanovanj, knjig, časopisov in podobnega bodo z 8,5 višali na 9,5 odstotka, obdavčitev preostalega z 20 na 22 odstotkov.
Povišanje davkov je vlada parlamentu predlagala konec prejšnjega tedna, obveljalo bo s 1. julijem, če bodo poslanci jutri spremenili zakon o izvrševanju proračuna (ZIPR).
Takojšnje odločanje so vodje koalicijskih poslanskih skupin v petek napovedali z glasovanjem o zakonih, ki so jih iz vlade dobili tik pred tem, po najkrajšem možnem postopku, zato da bi preprečili težko popravljive posledice za državo.
Poslanci bodo jutri zato s spremembo treh zakonov nekoliko zniževali plače javnemu sektorju, sodnikom, tožilcem in pravobranilcem. V paketu bo še sprememba zakona o izvrševanju proračuna, s katero se bo povišal davek na dodano vrednost (DDV), prispevek za RTV, urejeno bo plačilo premalo plačanih regresov v preteklosti in omejitve za izplačila v prihodnjih letih, črtana pa bo po dogovoru s sindikati tudi pravica vlade, da lahko razreši direktorje v javnem sektorju, ki bi konec leta zašli v rdeče številke. Po novem bo to mogoče le, če bodo razlogi krivdni.
Bo višji DDV sprožil podražitve?
Po oceni vlade bo zaradi povišanja obeh stopenj DDV državni proračun letos zbral okoli sto milijonov evrov več, prihodnje leto pa četrt milijarde evrov več. Možnost, da bi le zgornjo stopnjo DDV povišala za največ tri odstotne točke, je uzakonila že prejšnja vladna koalicija. Po zakonu o uravnoteženju javnih financ (Zujf) bi se to zgodilo le, če bi primanjkljaj v letošnjem ali prihodnjem letu presegel tri odstotke BDP. A prvo povišanje po Zujfu bi bilo mogoče šele aprila prihodnje leto.
Vlada namesto tega zdaj predlaga takojšnje povišanje splošne stopnje z 20 na 22 odstotkov (povišanje za desetino) in nižje z 8,5 na 9,5 (za 11,76) odstotka. Povišanje bo na letni ravni pomenilo za 250 milijonov dodatnih prihodkov. Ta ocena, je zapisala vlada, je enaka, če se bo povišana obdavčitev v celoti prenesla v višje cene in se bo končna potrošnja zato znižala za odstotek in pol ali če se cene zaradi višjega davka ne spremenijo in višja obdavčitev ne bo vplivala na končno potrošnjo.
Ocen, koliko bo povišanje stopenj DDV vplivalo na različne cene in koliko na inflacijo, vlada v predlogu zakona sicer ni predstavila. Prejšnji teden, ko so z uredbo s 1. junijem že povišali obdavčitev tobaka, da bi ustavili prehajanje kadilcev s cigaret na ročno zvijanje tobaka, kar bo proračunu na leto prineslo dva milijona evrov, pa so izračunali, da bo četrtino višja trošarina povišala cene za 15 odstotkov, vpliv na inflacijo pa bo neznaten.
Učinek povišanja davkov bo pomemben tudi za državo in ne le za državljane, ki kupujejo ali prodajajo izdelke in storitve. Morebitno povišanje cen zdravil in podobnega bo še povečalo finančne težave v zdravstvenem sistemu. Če se bo povišala cena pisarniškega materiala, pa bo konec leta manj možnosti, da bi v državnih organih za plače namenili privarčevano pri materialnih stroških, kar bodo kot možnost jutri tudi sprejemali poslanci.
Nižja plačna lestvica
Največji del prihrankov bo posledica spremenjene plačne lestvice, ki je del širših sprememb, za katere se je minister Gregor Virant dogovoril s sindikati. Ali bodo dogovor, ki vključuje tudi spremembe kolektivnih pogodb, sindikati potrdili, bo znano danes. V vladi so prejšnji teden načrtovali, da bo danes zvečer slavnostni podpis, in parlamentu zato predlagali celo prekinitev poslanskih vprašanj ministrov, a so iz opozicije temu nasprotovali in vladi predlagali, naj termin podpisovanja preloži, da ne bo motilo dela parlamenta.
