Poslanska skupina Pozitivne Slovenije razklana

Politična kriza: Najhitrejša pot do predčasnih volitev je odstop predsednice vlade.

Objavljeno
26. april 2014 22.38
Anže Božič, Tanja Starič
Anže Božič, Tanja Starič
Ljubljana – Vrnitev Zorana Jankovića na vrh Pozitivne Slovenije je že sprožila prvi val izstopov iz stranke, ob tem pa bo tudi močno premešala razmerja moči v državnem zboru. Zaradi njegove zmage na kongresu nekateri poslanci stranki že mahajo v slovo, zaradi česar se bo največja poslanska skupina doslej, kot kaže, razklala na pol.

Odhod iz poslanskih vrst PS so že napovedali Peter Vilfan, Dragan Bosnić, Brane Golubovič in Jerko Čehovin, omenjeni četverici pa bi se po naših informacijah utegnilo pridružiti še vsaj trinajst drugih. Glede na razpravo na kongresu je med drugim pričakovati odhod vodje poslanske skupine Janija Möderndorferja in premierkinih »zaveznikov« Alojza Potočnika, Alenke Pavlič, Maje Dimitrovski in Aljoše Jeriča. Kdo in koliko točno, bo jasno po torkovem sestanku poslanske skupine, na katerem bodo predvidoma analizirali petkov kongres in njegove posledice. Zaradi razpada PS bo odslej do naslednjih – najverjetneje predčasnih – parlamentarnih volitev v državnem zboru največja stranka opozicijska SDS. To pomeni, da bo lahko prevzela zakonodajno in postopkovno pobudo. Toda za spremembo zdajšnjega volilnega sistema, na kar namiguje njihov predsednik Janez Janša, za zdaj vseeno nimajo dovolj glasov, saj to zahteva dvotretjinsko večino.

Za koga v PS ni več prostora

Svojo zgodbo v Pozitivni Sloveniji je praktično že končal Jerko Čehovin. »Resna politika se ob izganjalcih hudiča, ki v lastnih vrstah iščejo domnevne izdajalce, konča,« se je odzval na pozive tesnega Jankovićevega zaveznika Gašparja Gašparja Mišiča, ki je že v petek pozival k »obračunu« s tistimi, ki so podprli Alenko Bratušek. Podobno kot Vilfan tudi Čehovin z obžalovanjem ugotavlja, da se bo PS v zgodovino slovenskega parlamentarizma vpisala kot prva stranka, ki je zrušila svojo vlado, kar po njegovem mnenju mednarodni javnosti pošilja čudno sporočilo. »Ne želim si predsednika, ki bo naslednjih deset let na sodiščih dokazoval svojo nedolžnost,« za Nedelo nezadovoljstva ni skrival dosedanji član strankinega programskega odbora. Njegov poslanski kolega Dragan Bosnić je medtem že napovedal selitev med nepovezane poslance, ob tem pa na socialnem omrežju Facebook objavil odstopno izjavo, s katero se je poslovil od stranke. Da se v dosedanji stranki ne vidi več, je za naš časopis potrdil tudi Brane Golubovič. »Ne morem biti član skupine, ki je na javni sceni zrušila svojo vlado in predsednico vlade. To se v resnih strankah ne dela,« je dejal. Po drugi strani bodo Jankoviču gotovo ostali »zvesti« Stanko Stepišnik, Tina Komel, Jožef Kavtičnik, Barbara Žajner, Janja Klasinc in Renata Brunaskole.

Zmagoslavja ni bilo

Razkol poslanske skupine kaže, da Zoranu Jankoviću ne bo uspelo poenotiti stranke, kar je napovedal po izvolitvi na kongresu. Izid je bil tesen, Bratuškovo je premagal za 84 glasov. Premierko je povabil na oder, kar je Bratuškova sicer storila, hkrati pa je z govorico telesa jasno pokazala, da je njunega sodelovanja konec. Tako posebnega slavja po Jankovićevi zmagi na Brdu pri Kranju v stranki ni bilo. Oba tekmeca sta si v nagovorih tudi izmenjala precej ostrih besed. Ljubljanski župan je povedal, kako si predstavlja vladanje, ko bo prevzel stranko: Bratuškova bo premierka, toda z Gregorjem Virantom in Karlom Erjavcem se bo pogajal sam. Predsednika DL in Desusa je sicer v svojem govoru večkrat omenil, kar je Erjavec danes komentiral s sarkastično pripombo: »Očitno sem del njegovega programa.«

Tudi Bratuškova je bila na kongresu ostra kot še nikoli. Povedala je, denimo, da je Janković sklic izrednega kongresa zahteval že tri mesece po nastanku njene vlade in da se predsedniškemu mestu v resnici nikoli ni odpovedal.

Kako naprej?

Ko bo Bratuškova odstopila, bo morala o tem obvestiti ministre in državni zbor. Odstop predsednice vlade, ki bo prvi v novejši slovenski parlamentarni zgodovini, je sicer najhitrejša pot do predčasnih volitev. Predsednik države Borut Pahor bo moral najprej preveriti, ali obstajata politična večina za novo koalicijo in kandidat za novega mandatarja. Čeprav zakonodaja predvideva tri kroge glasovanj, je, če se stranke strinjajo, postopke mogoče tudi skrajšati.

Kaže pa, da drugih možnosti, razen predčasnih volitev, ni več. »Nobenih dilem ni. Obstaja ena sama produktivna pot iz te politične krize: sprememba volilnega sistema (večinski ali kombiniran) in volitve,« je na omrežju Twitter zapisal Janez Janša (SDS). »Zdaj smo v isti situaciji, kot smo bili lani, ko smo čakali, ali bo Janševa vlada odstopila ali šla po zaupnico,« ocenjuje Igor Lukšič. »Vlada, ki opravlja tekoče posle, ne more vložiti recimo drugega paketa privatizacije niti rebalansa za leto 2015. Zame kot zunanjega ministra bodo prihodnji tedni težki, ker bo treba v tujini razlagati, kaj se dogaja v Sloveniji in zakaj. Težko bodo razumeli, da smo v trenutku, ko se je po štirih letih pokazala luč na koncu tunela, spet v politični krizi. Še teže pa bo razložiti, kako lahko nekdo, ki ima toliko težav z organi pregona, postane predsednik največje stranke in s tem zruši vlado. Ne predstavljam si niti resnih pogovorov z investitorji,« pa razloge za čimprejšnje volitve pojasnjuje Karl Erjavec.